Zakaj astrologi ne pišemo ‘boljših’, ‘ugodnejših’ in ‘bolj pozitivnih’ horoskopov, se vpraša marsikateri prejemnik in to tudi izrazi. In ima ob tem načeloma seveda prav. A le v primeru, če ne upošteva enega dejstva: astrologija izhaja iz narave, nastala je zaradi opazovanja narave in je kot taka povezana z naravo, naravnimi stanji in okoljem/atmosfero, v kateri živimo, ustvarjamo, se ubadamo s karmičnimi in drugimi nalogami, ki so – vsakdo lahko ugane – prijetne, pozitivne, včasih celo sladke. In če astrologija kaj kaže, potem kaže stanje, v katerem smo – in nismo vedno zadovoljni, vsaj v nekoliko širšem, globalnem smislu ne. Če našo dolino, Slovenijo – v kateri se tudi kar najde razlogov za nezadovoljstvo in z vsako naslednjo vlado stanje nekako ni boljše kot pred tem – pustimo ob strani, ni treba veliko truda, da bi našli celo prgišče “nezadovoljstev” nad dogajanjem in perspektivo. Okolje, otoki smeti v morjih, izginjanje (živalskih) vrst, vse bolj umetna hrana, padajoči standardi in vrednote, vseprisotni mobing, prevzemanje sveta s strani korporacij, vse večji nadzor (in prizadevanja, da bi postal popoln) s strani medijev v lasti teh istih korporacij … in še in še.
Zanimiv je zapis, ki se je v teh dneh pojavil v alternativnem tisku. “Ali julij 2018 pripravlja prizorišče za svet 21. stoletja” se glasi naslov. Nekateri zgodovinarji namreč trdijo, da se bo prav ta mesec, julij 2018, izkazal za enega od najbolj pomembnih, pri čemer je namigovanje na leto 1918, ki je bilo prav tako najbolj pomembno za nadaljnji razvoj dogajanja v prejšnjem stoletju, le del teze.
Morda je izraz “strateški reset” res pretiran, a oglejmo si samo nekaj postavk in dogajanja prav zdaj:
– Trumpov obisk v Bruslju prinaša zanimive rezultate in repozicioniranje marsikatere članice NATO
– Trumpov obisk Velike Britanije sredi odstopov tamkajšnjih ministrov (in morda tudi ministrske predsednice) in napenjanja napetosti zaradi brexita
– (čeprav mainstream mediji tega nočejo zaznati) EU je na točki implozije (sesutja samo vase) in tudi prihodnji obstoj evra je pod vprašajem
– Trump je za Rusijo izjavil, da je tekmec in ne sovražnik
– nacionalizem in krščanstvo sta vsepovsod v vzponu kot odgovor na liberalno politiko do migrantov in muslimanov
– pred vrati je tudi srečanje Trumpa in Putina.
Seveda lahko omenimo tudi mnogim nerazumljivo trgovinsko in carinsko vojno, ki zna pokvariti celo trgovinska ravnotežja, česar posledice so težko predvidljive.
Astrološko gledano se je čez zimo končal dolgoletni in počasi vse redkeje prisotni, a zato nič šibkejši kvadrat med Uranom in Plutonom, spor med dvema bogovoma torej, 
ki se na nebu ‘zgodi’ vsakih približno 80 let in ki brez izjeme vedno rezultira v velikih družbenih in zgodovinskih spremembah, navadno v obliki takšne ali drugačne revolucije. Takoj zatem sta se v kvadrat ujela z Marsom, oba skoraj stala na mestu in bila s tem še močnejša, nobeden ne popušča – napetosti, spori. Vmes je Uran maja meseca vstopil v znamenje Bika. Spor trdnosti (Bik) in prevrata, pretresenja, šoka (Uran). Bik je arhetip monete, financ. Pretresenje financ, stabilnosti, utečenih poti torej. Tako se današnje dogajanje po svetu odvija natančno v času, ko tu planetarni premiki ustvarjajo pogoje, okoliščine, skratka ‘sceno’ za to. Astrologija odseva duha časa.
Kjerkoli se naš pogled ustavi le za malo dlje, lahko opazimo, da se veliki igralci ne skrivajo več, tudi sprenevedanje se počasi umika frontalnemu pozicioniranju in neposredni bitki. Le sredstva so malo drugačna. Kateri igralci? Korporacije, banke in drugi finančni centri, med državami ‘veliki trije’, torej ZDA, Rusija in Kitajska. Evropa? Žal, bolj nazornega prikaza njenega stanja in moči, verjetno ni, kot je nedavno opotekanje njenega predsednika Junckerja (ki je imel seveda krč …). (Tudi Rusija je imela “predsednika, ki se opoteka”, a država okreva – na specifičen in ne vselej dober način, danes očitno ni v slabi kondiciji. Tudi nekdanji predsednik Bush ml. je občasno imel podobne probleme, a je mandat izpeljal v času, ko niti ni bilo dobro, da bi tedaj imeli strumnega in močnega predsednika, če naj bi se nekatere zadeve speljale tako, kot so se morale. Tu je tudi Evropa, ta pa slabi. Kaj bo z nekdaj velikim imperijem Velike Britanije, postaja čisto resno vprašanje.
Ali je tu veliko mesta za optimizem, je le retorično vprašanje. Posameznik lahko v tem času vseeno ustvari veliko koristnega, dobrega in lepega, sploh če ima srečo, da se ga ta planetarna dogajanja ne tikajo neposredno. Tudi za optimizem je še vedno dovolj prostora. Svet v celoti pa se, če to opazimo ali pa ne, premika v neko novo stanje, ki bo, tako kot vse, za nekaj dobro in za nekaj slabo. Ne bo vsem všeč, a šele pogled nazaj čez desetletje ali dve bo lahko dal odgovor, kam smo se premaknili in kako bo po novem.
