Hura, Merkur je spet direkten, zavpijemo vsi veseli. Pa je zdaj vse v redu in ne bo več “povzročal težav”? Hm, ni še, izkušnje nas učijo, da je vseeno še vedno biti dobro previden – vsaj še nekaj časa. ‘Kak teden ali dva’, poreko eni, kar je precej nedoločno. A potem se odpravimo iskat informacije na eno pa drugo in tretjo astrološko stran – kjer bodo prav gotovo vedeli, kako je zdaj s tem – in dobimo precej različne informacije. Ko tam – vse bolj verodostojno – srečamo izraz “senca”, lahko šele postanemo slabe volje. Kajti če velja ta “senca”, potem še zlepa ne bo mir. Toda ali je mogoče, da traja vpliv retrogradnosti tako dolgo?
Kaj je “senca” pri retrogradnosti?
Najbolje je izraz ponazoriti s sliko*. Navidezna retrogradnost je prikazana s tistim delom črte, ki pelje nazaj oziroma na sliki v levo smer. Ta faza se začne (v tem primeru) v “ovinku”, kjer piše, da se Neptun obrne iz direktne v retrogradno na dan 18. 6. 2018, konča pa se v “ovinku” na levi strani slike, kjer stoji podoben zapis, da se Neptun na dan 24. 11. 2018 obrne spet v direktno smer. “Senca” pa predstavlja zgornjo in spodnjo tretjino te krivulje, to je od točke, na katero se bo novembra vrnil Neptun, do točke, na kateri se bo junija obrnil retrogradno. Če drži ta teorija, potem vpliv retrogradnosti traja približno trikrat dlje od dni, ko posamezni planet teoretično potuje retrogradno.
(*Slika je povzeta po spletni strani pandoraastrology.com.)
Poglejmo primer Merkurja. Kot vsako leto je tudi letos retrograden trikrat, točneje od 23. marca do 15. aprila, potem od 26. julija do 19. avgusta ter od 17. novembra do 6. decembra, vsakič povprečno po 22 dni, natančneje pa letos skupaj 67 dni. Z upoštevanjem “sence” pridemo do precej drugačnih izračunov. Najprej se v leto 2018 povleče še del “sence” planetove zadnje retrogradnosti v decembru 2017, in sicer do 10. januarja. Pri prvi “celi” retrogradnosti tega leta se “senca” začne 8. marca in konča 4. maja, druga traja med 7. julijem in 2. septembrom, tretja pa med 28. oktobrom in 24. decembrom, vsakič natančno po 57 dni, skupaj torej v letu 2018 181 dni. (Za izračune uporabljen koledar na strani https://www.calendar-365.com/day-numbers/2018.html.) Ko seštejemo še vse direktne sekvence Merkurjeve poti “zunaj sence”, dobimo 184 dni, kar praktično pomeni, da je njegova retrogradnost pravzaprav opazna, prisotna ali moteča kar pol leta.
Tako Merkur, kako pa drugi?
A razmišljanja o ustreznosti tega pristopa še ni konec. Namreč, če princip “sence” velja za Merkurja, mora veljati tudi za druge planete. Vsi namreč imajo svoje redne retrogradne odseke poti in vsi imajo svoje “stacionarne točke” (točke obratov), analogno torej tudi “sence”. Preverjati vse po vrsti je dokaj nesmiselno, poglejmo dva vzorčna primera, prav tako za 2018.
Mars bo retrograden med 26. junijem in 27. avgustom, njegova “senca” pa traja od 12. maja do 8. oktobra ali ob pogledu na koledar natančno 149 dni. Ker ni retrograden vsako leto, tudi tu še nekako razumemo princip. Drugače pa je s počasnimi planeti, od katerih poglejmo Neptuna. Njegova “senca” traja od 26. februarja letos (retrogradno se sicer odpravi 18. junija) vse do 15. februarja naslednje leto. Kratek izračun nam pove, da je v letu dni potemtakem samo 11 dni, ko Neptun ni v “senci”, ali rečeno drugače: vpliv njegove retrogradnosti praktično velja celo leto. (Sheme letošnjih retrogradnih gibanj s podatki vred lahko najdemo na spletni strani https://cafeastrology.com/retrogrades.html.) Če pogledamo Plutona, je zadeva še bolj radikalna – njegova “senca” traja več kot eno leto, se pravi, da se v nekaj manj kot mesecu dni na začetku recimo 2019 pokrivata že dva vpliva retrogradnosti Plutona istočasno!
Rx-zone
Ali je torej smiselno retrogradnost upoštevati za ves čas gibanja planeta v “senci”, ali ne, po vsem tem ostane zgolj akademsko vprašanje. Po mnenju avtorja pa tudi to izhaja iz današnje želje najti še nekaj novega, zbuditi pozornost in izkazati pomembnost (avtorjev ali pa teme), po možnosti raje z več kot malo prizvoka senzacije in fatalizma. Če so namreč stari astronomi cikluse, mrke in drugo vključno z retrogradnostjo poznali, upoštevali in spoštovali že pred tisočletji, je zelo čudno, da tega v primeru retrogradnosti že tedaj niso opisali, poimenovali in razdelali.
Kajti tudi terminologija “sence”, ki jo najdemo na spletu, kaže, da gre za pojav, “ki se še ni dobro prijel”, saj so izrazi za različne astrološke pojave in opcije praviloma jasni in dorečeni, pa če gre za trigon, aspekt, antiscije ali pa medsebojno sprejemanje. Vse je jasno, kaj je kaj. Glede “sence” nam le kratko iskanje po spletnih straneh postreže z izrazi, kot so “Pre-Shadow”, “shadow period”, “span”, “Rx-zone” in še kaj bi lahko našli. Tako je mogoče o “Merkurjevem podaljšanem delovanju” na spletu najti tudi naslednjo definicijo: “Retroshade = dvotedensko “senčno” obdobje, ki sledi Merkurjevi retrogradnosti in v katerem zvezde še vedno vnašajo zmedo v naša življenja”.
Koliko časa torej?
Tudi glede vprašanja, koliko časa sploh traja ta večinoma neugodni Merkurjev vpliv, so mnenja zelo različna. Brskanje po uveljavljenih učbenikih, tudi tistih starejših, ne da primerne informacije, zato ni čudno, da je tolmačenj veliko ter da se je lahko ideja o “senci” lahko tako prijela. Nekateri avtorji smatrajo čas “približno teden dni pred in po Merkurjevem obratu” za obdobje, ko njegov retrogradni učinek deluje najbolj. Drugi zagovarjajo tezo, da je treba času po retrogradnosti dodati še nekaj dni več, za dobro mero in varnost.
Ob bok lahko na tem mestu postavim novo tezo v razmislek, ki je ob nekaj izkušnjah lahko vsaj toliko trdna in verodostojna kot teza o “senci”, namreč da je treba obdobje retrogradnosti preračunavati v skladu s hitrostjo planeta. Če lahko v astrološki literaturi zasledimo teorijo, da se za stacionarnega planet smatra v primeru, ko je njegova hitrost manjša od 10 odstotkov njegove povprečne hitrosti, lahko analogno za retrogradnost smatramo čas, ko se planet giblje s hitrostjo, manjšo od njegove povprečne. Če torej za primer Merkurja, katerega povprečna hitrost je 0°58′, vzamemo ta cenzus, potem bi v poštev prišli vsi dnevi, pred obratom v retrogradno smer in po njem, ko se Merkur giblje počasneje od tega. Le malo bolj podroben pogled v efemeride nam razkrije, da se to obdobje precej dobro pokriva z ustaljenimi predlogi o “tednu ali deset dni pred in po retrogradnosti”, povrhu vsega pa je te dni mogoče določiti zelo natančno in ne le “čez palec”.
Tako bi bilo verjetno čisto primerno “senco” položiti v predal, kjer piše “astrološke špekulacije”.
