Prepričanje, da je astrologija vsaj nekaj neumnega, če že ne škodljiva, ni nič novega. Zato niti ne čudi izpad, kakršnega je koncem decembra na vodilni britanski televiziji BBC One imel znanstvenik, dr. Brian Cox, ki jo je brez kakega znanega povoda napadel z vsemi topovi in kar nekaj nizkimi udarci, kakršni bi marali biti za znanstvenika nedostojni. Skoraj istočasno se je na drugi strani Atlantika v neki drugi televizijski oddaji proti astrologiji postavil še en ugledni mož, dr. Neil deGrasse Tyson, raziskovalni znanstvenik astrofizik na univerzi Princeton in istočasno kurator astronomije v Hayden Planetarium Ameriškega muzeja narodne zgodovine. Med drugim je v zelo gledanem talk šovu “odkril”, da v zodiakalnem pasu ni dvanajst, ampak trinajst znamenj, kar jasno kaže, kako močno je astrologija v zmoti. Posledica je bila predvidljiva – z vseh koncev in krajev so prišli osupli in tudi obupani klici, češ kaj pa zdaj, ali nisem več Strelec?!
V resnici gre spet za “spopad” med astronomijo in astrologijo, nekdaj nedeljivima vedama, ki pa se danes izključujeta in dajeta s tem veliko možnost špekulacij in manipulacij. Bolj natančno gre za razlago, kaj so sploh ozvezdja, te navidezne skupine svetlih pik na nočnem nebu, pri čemer jih astronomija v skladu s starodavnim izročilom obravnava, opisuje in imenuje po svoje, astrologija pa po svoje. Še bolj natančno gre za zamik, ki je skozi tisočletja nastala zaradi precesije (pojav, ko se pomladna točka – enako kot pri efektu vrtavke, ki se ne vrti na enem samem mestu, ampak med vrtenjem potuje – počasi (približno za eno stopinjo v 72 letih) premika in zato dandanes začetek pomladi ni več na istem mestu kot tedaj, ko je bil “določen”. Posledica tega se je skozi čas izkazala v zamiku med astronomsko določenimi in astrološko tolmačenimi ozvezdji, ki se že zdavnaj ne pokrivajo več.
A ne le to: pri astrologiji je bistvena razdelitev kroga 360° na dvanajst enakih delov (torej po 30°), medtem ko je znano, da astronomsko gledano znamenja zavzemajo po ekliptiki različno velike segmente neba; še več, v določeni meri se pogosto celo medsebojno prekrivajo.
In če gledamo ozvezdja s tega zornega kota, se na poti Sonca in Lune (ekliptika) deloma znajde tudi Kačenosec, a spet ne samo to – tudi Kit se deloma znajde tam! Torej naenkrat kar štirinajst znamenj? Nikakor. Kot rečeno, astrološka razdelitev pozna dvanajst znamenj, kajti le to je smiselna delitev, ki v skladu s simboliko določa kompletnost vsega, med drugim tudi področij življenja, ki jih označujejo in opisujejo astrološke hiše.
ZAKAJ RAVNO DVANAJST
ZNAKI ZODIAKA
Ozvezdja zavzemajo različno velike segmente ekliptike.
Oven AR 28°47 AR – 28°28 TA
Bik TA 17°52 TA – 0°12 CN
Dvojčka GE 29°54 GE – 28°31 CN
Rak CN 26°00 CN -20°59 LE
Lev LE 12°40 LE -22°33 VI
Devica VI 20°47 VI -15°10 SC
Tehtnica LI 6°11 SC -2°45 SG
Škorpijon SC 29°56 SC -29°46 SG
Strelec SG 25°50 SG -2°35 AQ
Kozorog CP 28°14 CP -28°38 AQ
Vodnar AQ 4°23 AQ -28°26 PI
Ribi PI 14°10 PI – 5°17 TA
Vidimo lahko, da se ozvezdja deloma prekrivajo, odvisno od deklinacije, odklona severno in južno od ekliptike. Tudi Kačenosec in Kit s svojim področjem deloma zahajata k ekliptiki, vendar v področjih, ki jih zasedajo druga znamenja. Sicer pa so meje Kačenosca med 24°05 SC in 12°41 CP, Kita pa med 18°18 PI in 21°00 TA.
(Vse koordinate veljajo na dan 1.1.2000. – Vir: Aleksandar Imširagić: “Stubovi sudbine”, AstroLab, Beograd, 2006.)
Dvanajst je število prostorsko-časovnih razdelitev. Je zmnožek štirih strani neba in treh ravni sveta. Nebo, ki je kupola (svod) deli na dvanajst odsekov, dvanajst znamenj živalskega kroga, omenjenih že v najstarejši antiki.
Dvanajst simbolizira tudi univerzum v njegovi notranji kompleksnosti. Dvanajstdelnost, ki označuje leto in zodiak, je tudi zmnožek štirih elementov (zemlja, zrak, voda, ogenj) s tremi alkimističnimi principi (žveplo, sol, živo srebro).
Število dvanajst je izredno bogato število tudi v krščanski simboliki – kombinacija številke 4 iz prostorskega sveta in številke 3 iz svetega časa, daje številko dvanajst, ki je številka dokončanega sveta: to je številka nebeškega Jeruzalema (12 vrat, 12 apostolov, 12 temeljev). V najbolj mističnem pomenu se 3 nanaša na Trojico, 4 na stvarjenje, vendar ostane simbolika števila dvanajst ista.
Za Dogone in Bambare iz Malija se nasprotna principa 4 in 3 (ženska in moški), ki sta na začetku vsega, lahko združita na dva načina, statičnega in dinamičnega, od katerega sta potem odvisni vrednosti števila 7 in 12. Če je 7 kot seštevek 4 in 3 princip moškega in univerzuma, je 12 kot njun zmnožek simbol človeške prihodnosti in večnega razvoja univerzuma. V knjigi Slovar simbolov je poleg tega naštetih še na desetine primerov uporabe, pomenov in razlag tega števila in njegovih izpeljank, kot so na primer 12.000, 144 in 144.000.
Kakorkoli že, dvanajst je vedno število dopolnitve, sklenjenega kroga, dokončanega ciklusa. Zatorej je jasno, da je v zodiakalnem krogu prostora za natančno dvanajst znamenj in ne za toliko, skozi kolikor njih potuje Sonce. Stare kulture so stvarstvo in urejenost univerzuma dojemala precej drugače kot moderni znanstveni svet.
(po viru Chevalier-Gheerbrant: “Slovar simbolov”, MK Ljubljana, 1995, 127-128)
VEČ POGLEDOV NA NEBO
KAČENOSEC
Kačenosec (latinsko Ophiuchus) je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolomejevih 48 ozvezdij. Je tudi eno od ozvezdij živalskega kroga, vendar nima svojega astrološkega znamenja. Kačenosec je upodobljen kot moški, ki nosi ozvezdje Kače.
Najsvetlejši zvezdi v ozvezdju sta Ras Alhague (Rasalhague, na glavi; α Ophiuchi) in λ Ophiuchi, trojna zvezda, na komolcu. V Kačenoscu leži tudi Barnardova zvezda, ki je ena od nam najbližjih zvezd.
Mitološko predstavlja Asklepiosa, sina Apolona in njegove ljubice Koronide, izjemnega zdravilca, ki je zmogel oživiti mrtve, s tem pa zelo razjezil vrhovnega boga Zevsa, kajti posegel je v voljo bogov. Po smrti ga je Zevs postavil na nebo skupaj z dvema kačama, ki sta se v mitu ovijali okoli njegove palice.
Astrološki pomen Kačenosca je prav v velikem znanju, kot tudi v skrivnostih zdravljenja. V dobrem smislu to ozvezdje opisuje pomoč, ki smo je deležni v povsem izgubljenih položajih, v slabem pa možnost, da se s svojim početjem in vmešavanjem v višje sile lahko sami znajdemo v smrtni nevarnosti in nemilosti bogov.{/shadowboxwtw2}
Zelo podobno je tudi s Kitom, zelo obsežnim ozvezdjem, ki leži med mejama 18° Rib in 21° Bika. Del tega ozvezdja sega v področje ekliptike in je analogno trditvam o prisotnosti Kačenosca tudi za Kita mogoče trditi, da se ga Sonce dotika na svoji poti. Pred leti se je v medije tako najprej prebil Kačenosec in malo za tem še bolj “šokantno” veliki Kit. Kuvertirajmo torej potezo, ali in kdaj se bo podoben scenarij spet …
Dileme o tem, ali Sonce dejansko potuje tudi skozi znamenji Kačenosca ali Kita, torej sploh ni. Nedvomno potuje in je zato astronomski pogled na ta pojav čisto prav. A iz zgoraj povedanega je jasno tudi to, da astrologija upošteva drugačne razdelitve, pri katerih se vse dogaja znotraj simbolnih razporeditev števil dvanajst, sedem, štiri, tri, dve in ena. In pri tem astronomske ugotovitve astrologov sploh ne motijo. Lepo bi bilo, če bi bilo tudi obratno, vprašanje pa se seveda zastavlja, komu je v interesu, da ni tako. Tako ta “spor, ki to v resnici sploh ni”, razvnema množico ljudi po svetu in v njihovo dojemanje stvarnosti, kjer so bile stvari v nekakšen red – odvisno od kulturnega, religioznega, družbenega in še katerega drugega okolja, v katerem ti ljudje živijo – postavljene že zdavnaj pred pojavom in uveljavitvijo kakršne koli oblike znanosti, vključno z astrologijo, ki je bila kot znanost priznana že pred tisočletji, česar na primer za psihologijo, meteorologijo ali statistiko, če naj jih omenimo samo nekaj, čisto naključno, seveda, ne moremo trditi.
Nobenega dvoma, da bi lahko še naprej bilo tako, le nekoliko strpnosti bi bilo potrebno. Na vseh straneh, seveda. Tako bo z astrološkega kota gledanja vsako znamenje bo še naprej obsegalo trideset stopinj in nič več, Škorpijonu pa bo še naprej sledil Strelec in Ribam Oven. Tako kot že tisočletja.