Pričakovanja tistega, ki se je odločil za obisk astrologa, so praviloma velika. To je razumljivo, saj ni v človeški naravi, da bi svoje skrbno varovane skrivnosti, težave in želje razlagal kar vsakomur. Poleg tega se tak človek odpravlja k nekomu, za katerega je čisto verjetno, da ima možnost vpogleda v dogajanje, v prihodnost, v resnico – same nedosegljive kategorije. Če se že odpravi, prav gotovo pričakuje razumevanje, pripravljenost na pomoč, nasvet, morda celo rešitev problema ali pa vsaj pomirjenost.
Od tu naprej je možnosti več. Ni malo tistih, ki se na posvet odpravijo zmedeni, razdvojeni, pritisnjeni s strani mnogih nakopičenih težav; zanje je informacija astrologa rešilna bilka, nekaj, na čem je morda še mogoče graditi, lučka na koncu predora. Seveda poznamo tudi take, ki na pogovor pridejo s figo v žepu – odločili so se že prej. Najmanj prijetno je delati s tistimi, ki od astrologa pričakujejo, da jim bo povedal tisto, v kar so že itak prepričani, na primer da je za njihov propadel zakon kriv seveda partner; astrolog naj potem pojasni, zakaj je tako, po možnosti pa naj najde tudi rešitev, ki mora biti za izpraševalca kajpak ugodna.
Pogosto gre tudi za primere, ko se stranka takega pogovora boji. Takrat navadno pravi (pa ne preveč prepričljivo), da bi rada slišala samo dobre stvari. To je tudi razlog, da se za tak pogovor ne odloči mnogo ljudi. Strah jih v načelu ni niti astrologa niti njegovih izračunov, temveč samih sebe, torej resnice, ki jo nosijo v sebi in najverjetneje tudi slutijo.
Za obisk astrologa se mora vsakdo seveda odločiti sam. Strah bi moral biti čisto odveč, če…
“Če” obstaja vedno. Tako kot vsi avtomehaniki niso kvalitetni, usposobljeni in tudi vsi trgovci niso enako sposobni, da o poštenosti enih in drugih ne govorimo, tako je tudi z astrologi. Vsake sorte jih je, zato se je potrebno pozanimati, s kom imamo opravka. Slab mehanik ne le da nam ne bo popravil avta, ampak je čisto mogoče, da bomo imeli zaradi njegovega dela še sitnosti, če pa je nepošten, je čisto mogoče, da je kaj namenoma spregledal, češ da bomo spet prišli. Koga torej izbrati, ni lahka odločitev. Še posebej zaradi tega ne, ker ne obstaja enostaven spisek naslovov z ocenami vred, tako kot na primer v šoli. Na astrološki sceni se tako najde marsikaj, zanesti pa se je potrebno na ustno izročilo, torej informacijo sorodnika, soseda, sodelavca, na “dober glas” torej. Pri astrologih sicer obstajajo diplome, vendar izkušnje kažejo, da jim ljudje ne verjamejo najbolj. Pri tem smo Slovenci sploh posebnost, saj za razliko od drugih narodov nasveta ne iščemo pri vrhunskih strokovnjakih na določenem področju, ampak tiste “izmed navadnih ljudi”. A to je že druga zgodba.
Delo z ljudmi je seveda specifično. To vedo vsi prodajalci, kadrovniki, terapevti, taksisti in milijoni drugih po svetu. Poleg priučenega znanja in spretnosti zahteva tudi prilagodljivost, sposobnost obvladovanja odnosov z enim ali več sogovorniki ter njihovo hitro spoznavanje. Znanje vseh teh ljudi mora biti prej uporabno kot pa enciklopedično. Če se na eni strani recimo raziskovalec v inštitutu, ki marljivo dan za dnem odkriva skrivnosti svoje naloge ter sledi ideji in cilju (odkritju), pri svojem delu s problemi obvladovanja odnosov nikoli ne sreča (če seveda odštejemo stike s šefi in njihovimi zahtevami), branjevki in akviziterju široka razgledanost v njunem poslu ne pomaga veliko – če hočeta biti uspešna, morata nujno znati “zlesti pod kožo”, drugače iz posla ne bo nič. In to morata znati napraviti hitro in spretno! Za potrpežljivost nimata časa, vztrajnost pa v njunem primeru celo odganja stranke!
O vsem tem mora veliko vedeti prav astrolog. Razmeroma hiter vpogled v rojstno karto mu lahko pove, s kakšno osebo ima opravka.
Astrolog se mora pri stiku s klienti vsekakor zavedati nekaj pomembnih dejstev. Po eni strani za marsikoga, ki je k njemu prišel na pogovor, predstavlja učitelja, razlagalca, svetovalca in zdravitelja v isti osebi, pa če to želi ali ne. Njegova stranka je pogosto močno impresionirana – in zato podlega situaciji in nevidni moči astrologa. Namesto da bi mirno in sproščeno sledila astrologovi razlagi težav in tehtala ponujene rešitve ali pa vsaj pridno beležila povedano in potem v domačem okolju razmišljala o razpletu nastale situacije, se nenehno sprašuje, “kaj vse se še vidi” oziroma ali najbolj travmatične misli sploh povedati ali ne.
Zato astrolog od stranke pravega zaupanja ne more pričakovati, prej gre pri tem srečanju za strah ali pa vsaj pasivnost in vdanost. S tem se seveda ponuja idealna možnost, da se astrolog dvigne v podobo “Boga, ki ponuja Resnico”. Tako so znani izpričani primeri, ko astrolog ob pogledu na izračunani horoskop zamišljeno zmajuje z glavo. Čim dlje to traja, tem močnejši je efekt in s tem seveda večji strah v očeh sogovornika, v enaki meri pa je tudi manjša njegova samozavest. Izkušen astrolog tega seveda ne bo napravil, saj bi se moral zavedati svoje moči po eni in izjemne odgovornosti na drugi strani. Astrolog naj bi s svojo usposobljenostjo in znanjem stranko predvsem ozavestil in ji dal možnosti in napotke, kje iskati naprej ter kako delovati čimbolj ustvarjalno. Namesto tega se vse prepogosto dogaja, da pove nekatera gotova dejstva, ki stranko praviloma omejujejo oziroma ji jemljejo pogum za nadaljnjo bitko s težavami, v katerih se je znašla. Da ji s tem pravzaprav škodi, ni potrebno poudarjati posebej.
Če naj bi to preprečili, bo verjetno treba skleniti nekakšne dogovor in sprejeti določena pravila, ki bodo jasna in obvezujoča za vse, ki se ukvarjajo z astrološkim svetovanjem. Zaradi neetičnega dela posameznikov – glede na to, da astroloških pravil etike ni – so na škodi vsi tisti astrologi, ki že sedaj delajo v skladu z nepisanimi etičnimi pravili. V tujini tako obstajajo široko sprejeti kodeksi, zaradi katerih je vsakemu odjemalcu astroloških uslug jasno, v kaj se spušča. Za slovensko astrološko sceno je tak dogovor spričo tipičnega individualizma in zaplotništva zaenkrat nedosegljiv. Na tem polju so na primer zdravilci v veliki prednosti, saj so pred nekaj leti uspeli zbrati svoje vrste in se celo dogovoriti za pravila. Ni nujno, da je z njihovim kodeksom vse v redu, a vendar astrologi tudi do tam še nismo prišli. A saj vemo, da je že zbrati ljudi iste branže v Sloveniji poseben problem, kaj šele, da bi jih med seboj tudi uglasili.
Ker pa kodeksa ni, se med ponudniki astroloških storitev najdejo tisti, ki lovijo v kalnem in ki v najboljšem primeru ne delajo škode, z nekaj manj sreče pa so posledice lahko prav hude. Tako je denimo astrolog, ki ima celo slovensko astrološko diplomo, nekemu mladeniču s precej zahtevnim in zanj napornim horoskopom prepričljivo izjavil, da se bo zaradi neke konstelacije (taka navedba pa neukega obiskovalca seveda še posebej prepriča) “sam uničil”. Posledice te izjave so, žal, zelo dramatične – od iskanja dodatnih informacij in pomilovanja do vedno pogostejših misli na samomor. Princip je jasen: tudi če radovedni sedemnajstletnici povemo, da bo umrla (šele) pri šestdesetih, smo s tem v trenutku bistveno posegli v njeno življenje. Ali ima astrolog pravico do tega, to pa je čisto drugo vprašanje.
Seveda to ni primer samo pri nas. Znan je primer odličnega in svetovno znanega astrologa Stephena Arroya, ki se mu je v knjigo zapisalo, da so “vsi ljudje, ki imajo Saturna v stalnih znamenjih, sebični”. Verjetno je v danem trenutku preprosto pozabil na dejstvo, da s tem označuje kar tretjino ljudi na svetu! Podobno je z izjavo nekega drugega astrologa, ki trdi, da je “zakon s Saturnom v sedmi hiši nemogoč in da je s takim horoskopom enostavno bolje ne poskušati” (?!). Pa ta položaj v resnici ne pomeni tega, temveč gre lahko za razliko v letih med partnerjema, za dogovorjeni ali pa za odloženi zakon, hendikepiranega partnerja, veliko odgovornost do zakonca in še številne druge možnosti, še zlasti v primeru, če je ta “obtoženi” Saturn v tem horoskopu položen ugodno. Za krono škodljivega ravnanja, ki je pri nas žal čisto mogoče in ki ne bi smelo ostati nekaznovano, pa posezimo na področje vedeževanja in omenimo slovensko vedeževalko, ki je z namenom pripraviti stranke, da bi k njej hodile še naprej, iskala in tudi “našla” uroke, katerih odprava je seveda zahtevala določeno število obiskov – in kakopak denarja.
“Član združenja bo predvsem upošteval dobrobit klienta, se trudil za njegovo razumevanje njegove/njene rojstne karte na koristen in konstruktiven način, pri tem pa srečo in blaginjo svoje stranke postavil nad lastne interese.”
Na tako enostaven način so dogovor zastavili recimo Avstralci, medtem ko so Angleži in Američani iz tega napravili celo znanost – vendar s ciljem vzpostaviti vsestransko dober, koristen in predvsem pošten odnos med ponudbo in povpraševanjem po astrološkem znanju. Slovence ta naloga še čaka. Kdaj bo za to dozorel čas, se ne ve, vsekakor pa je koristno tudi za odjemalce astroloških uslug, da se pričnejo zavedati, kaj želijo in kaj bi za svoj denar morali prejeti.