Okrogla glinena ploščica, odkrita pred 150 leti v ruševinah mesta Ninive, prestolnice starodavne Asirije, ki kaže neke konstelacije in klinopis, je bila pred leti končno dešifrirana.
Znanstveniki so se dolga desetletja trudili z razvozlanjem uganke, kaj ta ploščica predstavlja in kako informacijo nosi v sebi. Potem je ta naloga uspela dvema znanstvenikoma z bristolske univerze v Veliki Britaniji, Alanu Bondu in Marku Hempsellu. V pomoč jima je bil računalniški program za rekonstrukcijo položaja nočnega neba v starih časih. Odkrila sta, da je na tablici vtisnjen zapis tedanjih astronomov, ki se nanaša na dogodek na nebu tik pred jutrom 29. junija leta 3123 pred našim štetjem (po julijanskem koledarju).
Kar je na tej tablici najbolj zanimivo, je prikaz poti ogromnega predmeta preko ozvezdja Rib. Simboli kažejo pot objekta do nekega področja v današnji Avstriji, in sicer z natančnostjo do ene stopinje! Toda presenečenje šele prihaja: območje Köfels v Avstriji je znano kot največji znani kamniti plaz v Alpah, ki je doslej povzročilo številne teorije, zakaj je do njega prišlo. Ker tam ni nikakršnega kraterja, ni videti, da bi šlo za padec kakega večjega meteorja. Toda informacije, ki jih vsebuje omenjena tablica, je pojasnjeno, zakaj kraterja ni – vstopajoči kot je bil tako nizek (šest stopinj), da znanstveniki predvidevajo, da je padajoči asteroid obdrsnil vrh bližnje gore, ki se danes imenuje Gamskogel, in eksplodiral prej, preden bi dosegel končno točko udara.