Astrolog Bern Jurečič

(zgodba v petih dejanjih)

PRVO DEJANJE – LILIJA IN VRTNICA

Romeo in Julija sta živela v Veroni kot predstavnika dveh močnih struj v mestu, med katerima je vladalo rivalstvo, starejše od spomina najstarejših v rodbinah. Po barvah, prevladujočih na grbih obeh rodbin, torej beli in rdeči, sta se struji imenovali Lilija in Vrtnica. Nekaj desetletij nazaj so nasprotja med njima kulminirala in med spopadom velikih sosedov sta se Lilija in Vrtnica znašli na nasprotnih straneh, medsebojno je bilo prelite kar nekaj krvi, rane pa se kljub dolgoletnemu premirju nikoli niso zacelile.

Romeo je bil zagnan, izobražen in nadobuden mladenič, predvsem pa sposoben bojevnik, ki se je izkazal v nekem obmejnem spopadu. Ta bi se kaj lahko spremenil v veliko vojno, a je prav Romeo s svojim štabom celo afero zaključil na izreden način ter tako postal mestni junak. Zaradi zaslug so se v Vrtnici odločili podeliti mu čast in mesto generalisima, vodje mestne obrambe. A ker so kmalu začele curljati informacije o nekih nepravilnostih, je tako pri mestni oblasti kot pri ljudstvu izgubil naklonjenost in se moral vrniti v okrilje svoje rodbine. Te sramote nikoli ni uspel pozabiti.

Julija je nekoliko mlajša, lepa, prijazna in sposobna ženska, za časa vladavine Vrtnice je neopazno dvignila svoj ugled in ob neki priložnosti zasedla vidno mesto v hierarhiji struje. Že od začetka je uživala zaupanje staroste Vrtnice, malega sivolasega moža, ki so ga vsi imenovali Nestor, saj je bil na čelu struje že iz časov, ko se del današnjih veljakov še rodil ni.

Nestor je vodenje Vrtnice že pred časom prepustil mlajšim, ne da bi povsem umaknil od odločanja. Toda eden od naslednikov se je zgolj v nekaj letih izkazal za tolikanj nesposobnega, da se je dvignil ljudski glas in – z izdatno pomočjo vplivnih sil zunaj Verone ter seveda z nemajhno finančno podporo – na oblast v mestu pripeljal Lilije.

Da bo mesto poslej vodil prav Romeo, ki je dolgo čakal na novo priložnost, ni bilo nobenega dvoma. Spočetka je vse kazalo skoraj idealno, a se je kmalu zalomilo in Romeo se je izkazal za diktatorja, pod katerim se življenjska raven ni dvignila, in ker se je splošna gospodarska situacija poslabšala, je spet prišlo do ljudskega glasovanja. Ves čas je kazalo na gladko zmago Lilije, a so močni nasprotniki, podprti z Nestorjevim vplivom, v zadnjem hipu Lilijam izmaknili zmago.

Toda Vrtnice so bile vtem že v drugačnih težavah – ker primernejšega kandidata ni bilo, je vladavina na svoja pleča prevzela Julija. Sušna leta so prinesla nov revolt ljudi in spet se je bližala zamenjava oblasti. Vodstvu Vrtnice je bilo jasno, da Julija ne uživa več zaupanja, zato je predstavila nasmejanega prišleka, ki je – spet v zadnjem hipu – prepričal ljudstvo ter Vrtnici zagotovil vnovično prevlado. Juliji je ponudil pomembno mesto in vse je kazalo na nekaj mirnih let.

A že v začetku ni šlo vse gladko. Čeprav predstavnika nasprotujočih si struj sta bila Julija in Romeo namreč močno zaljubljena, to pa je ogrožalo mir v mestu.

DRUGO DEJANJE – ZAKAJ SI JE IZBRALA PRAV NJEGA?!

Da se pogosto vnamejo srca takih, ki vsaj na videz ne sodijo skupaj, ali pa pripadnikov družin, narodov, struj, veroizpovedi, ki ne najdejo skupnega jezika, ni nič novega. O raznih ljubezenskih zgodbah med katoliki in protestanti, črnci in belci, starejšimi in mlajšimi, vladarji in sužnji, pa še bi lahko naštevali, je po svetu na tisoče in marsikatera je bila ovekovečena v mitu, pesmi, romanu ali na filmskem platnu, nikakor ne samo Shakespearova Romeo in Julija, ki služita za podlago naši sodobni "ljubezenski" zgodbi. Ljubezen pač ne pozna meja, srce se vname, četudi s tem včasih nasprotuje razumu, okolju in okoliščinam, v katerih se najde. Tako se med seboj zaljubijo tujci, sorodniki, poročeni ali kako drugače vezani, pa tudi istospolni posamezniki ali posameznice, zavezani celibatu in mnogi drugi. Tako lepotica najde ljubezen pri ostarelemu in grdemu moškemu, mični mladec pa pri nič kaj postavni deklini iz neugledne družine s konca vasi. "Le kaj je videla na njem," je zato pogosto vprašanje tistih, ki takšno zvezo srečujejo in spremljajo.

Nekateri temu pravijo "kemija", drugi "usoda", tretji kako drugače, tokrat pa se bomo posvetili astrološkemu pogledu. Preveč enostavno bi bilo, če bi kar rekli, da "gresta Rak in Riba dobro skupaj", saj tako enostavno le ni. Pokazateljev naklonjenosti v astrologiji ne manjka in navedimo zaenkrat samo to, da najdemo med njimi take, ki zvezo omogočajo ali "pripeljejo skupaj", take, ki ji prinašajo trajnost, in take, ki jo onemogočajo ali pa jo – morda sčasoma – naredijo za obupno. Tehnično povedano govorimo o aspektih, to je odnosih med posameznimi planeti, od katerih vsak prispeva k celotni sliki, opisu, značaju opazovane osebe, njihove kombinacije pa o večji ali manjši sposobnosti sobivanja. Tako nam neugodni aspekti, na primer kvadrati in opozicije, prinašajo nelagodnost, napetost, izziv ali nesrečo, ugodni, denimo, trigon in sekstil, pa skladno delovanje dotičnega para ali skupine planetarnih energij. Da ne bi bilo vse videti preveč učeno, si samo prikličimo v spomin kolegico v pisarni, ki je ne maramo niti videti, čeprav nam je v pomoč in nas vsako jutro prisrčno pozdravi, medtem ko imamo čisto dober stik z drugo kolegico, ki gre na živce vsem v pisarni, prenaša govorice in dela veliko napak. Razum v takem primeru odpove; nič čudnega, saj so na delu čisto drugi vplivi, neredko taki, ki so zapisani v podzavesti, ne da bi mi sami vedeli zanje.

V tretjem dejanju si bomo nekoliko bolj podrobno ogledali astrološki karti obeh zaljubljencev iz naše Verone.

TRETJE DEJANJE – LJUBI ME, NE LJUBI ME

Dati prednost ženski je kavalirska poteza in v Veroni  nikoli ni bilo drugače, zato tudi mi napravimo tako.

Julija je Škorpijonka, v ascendentu ima Leva in je zato njen nastop umirjen, energičen, nekoliko nastopaški in narcisoiden, medtem ko so v ozadju skrita čustva, ki ne pridejo hitro na plan. Njena pripadnost struji je nedvomna, pogosto potrebuje zaslombo in podporo. Uran in Pluton, močno postavljena v horoskopu, obetata odločnost in učinkovitost, vredno Škorpijona, a Julija prav na tem izpitu pogosto pade. Nič čudnega, ko pa v tej karti najdemo Saturna v zelo neugodni povezavi (imenovani T-kvadrat, katerega sestavljata še čustvena Luna in nejasni Neptun), to pa prinaša neodločnost in neskončno preverjanje pred odločitvami, zaradi katere se je o Juliji kmalu po prihodu na čelo mesta po tihem začelo šepetati, da samo "cinca". Še večjo škodo ji dela neaspektirana Venera, položaj, ki hlepi po ljubezni, ljubezni in ljubezni. Za politično aktivno osebo močno neugoden položaj!

Ker za podrobnejšo analizo ni ne prostora ne potrebe, povejmo samo še to, kaj pričakujeta in česa si želita zadnja omenjena elementa: Venera si močno želi kakršen koli stik z drugimi planeti, tudi če ni ugoden, kajti sama pa že ne more ostati, medtem ko Saturn išče takšne aspekte, da bi Julija postala bolj odločna in učinkovita, kot se za vladarja spodobi.

Chart - JulijaRomeo je Devica, zelo preudaren, potrpežljiv in metodičen človek, pri katerem pa že po videzu ali ob prvem stiku opazimo, da se v njegovem značaju skriva veliko več, a da je to precej prikrito. Zelo hitro bomo pri njem našli močne poteze Škorpijona, borbenega, učinkovitega in nedostopnega človeka, ki raje kot naravnost deluje prikrito ali celo izza zastora, to pa v astrološki karti dokazuje Luna v Škorpijonu, postavljena v dvanajsto hišo, kateri pripisujemo vse, kar je skrito in zakrito. Sonce je v tem horoskopu postavljeno visoko, v zenit, torej hlepenje po oblasti pri njem ni le želja, ampak kar identifikacija, na nek način celo nuja. Toda Sonce je onemogočeno, zavrto s Saturnom, ki, postavljen v prvo astrološko hišo ("jaz"), kaže najprej na težave z očetom in posledično z avtoritetami nasploh, poleg tega pa tudi za močne ovire, ki jih je treba premagati na poti do tako želenega uspeha.

  Chart - Romeo Pri primerjavi horoskopov zaljubljencev se vedno najprej posvetimo Veneri, boginji ljubezni, pa tudi Luni, Soncu in ascendentu ter njihovim povezavam. Romeova Venera in zraven Merkur sta v idealnem položaju glede na Julijino Sonce, kar govori o lahkem stiku, valovni dolžini in nenazadnje tudi ljubezenskem nagnjenju. Romeova Sonce in Luna sta v enako ugodnem položaju z Julijino Venero – vsekakor položaj, ki medsebojne simpatije ne more več zanikati. Da pa ni vse samo gladko, poskrbijo nadaljnje povezave Venere – najprej opozicija z Romeovim Marsom ("bi ali ne bi" princip), potem pa še obojestranska povezava Venere s Plutonom, v eni smeri v obliki konjunkcije (bližine), v nasprotni smeri pa v vidu kvadrata. To že pomeni težavno zvezo, v kateri ne manjka pritiska, morda celo sile ali izsiljevanja. Istočasna bližina Venere in Urana prinaša v zvezo načelo "vroče – hladno", Pluton in Mars medsebojno v kvadratu pa dovoljujeta misel na noto nasilja. Romeov Neptun je v tesni bližini s Soncem in Merkurjem Julije, kar pomeni nejasnost in idealizem, ki pa nikoli ni daleč od roba razočaranja, a nikoli toliko, da bi bila zveza končana. Uran se vpleta tudi v delovanje Julijine Lune, medtem ko Julijin Saturn preti, da se bo zveza skozi čas ohladila. Pod črto: zelo zapletena zveza, ki intenzivno niha med "ljubi me" in "ne ljubi me", a se nikoli dokončno ne izkaže ne eno ne drugo.

Da bo mera polna, Julija s svojimi planeti polni Romeovo dvanajsto hišo (razumevanje, nesebična podpora, neuslišana ljubezen), Luna pa pade v njegovo šesto hišo (pomoč, delo, služenje, podrejenost, marljivost). Romeo Julijinemu horoskopu prinaša najprej Plutona v prvo hišo ("jaz"), kar pomeni, da je neizogibno on tisti, ki usmerja in kontrolira to zvezo, a to počne z veliko preudarnosti, saj sta blizu tudi Venera in Merkur, ki podobno kot Sonce in MC ("vrh neba") v drugi hiši za Julijo pomenita priznanje, potrjevanje in višanje vrednosti. Romeova Luna v četrti hiši Juliji dajeta občutek varnosti, pripadnosti, Jupiter pa odprtost za komunikacijo.

Sinastrija - Romeo in JulijaToda najpomembnejši del te primerjave so elementi, ki se tičejo v začetku omenjenih pomanjkljivosti enega in drugega. Tako Julijina Venera (ljubezen, toplina, pripadnost, harmonija) pomirja in podpira Romeovo Sonce, zavrto s Saturnom, medtem ko njen lastni Saturn Romeovemu Saturnu ponuja sodelovanje in dogovor, tako da Romeo te težave ne čuti več tako močno.

Podobno ugodno pa Julijinim težavam pomagajo tudi Romeovi planeti. Njenemu obotavljivemu Saturnu pomagata kar dva, Luna in Saturn, vsak na svoj način; pa tudi neaspektirani Veneri pozornost ponujata dva Romeova elementa, Sonce (v skladnem in tvornem sekstilu) in Mars (moški princip, torej skoraj dobesedno kot ponudba ljubezni!). Ne pozabimo – v partnerstvu vedno najdemo tistega, ki nam prinaša balzam za rane, ramo za podporo in solze ter predvsem potenciale, ki nas bodo spodbudili, spravili v gibanje, dopolnili ali uničili, če je karmični načrt zveze morda takšen. In če nam kdo – na energetskem nivoju - ponuja lažji izhod ali pa celo rešitev za naše globoko zasidrane težave, se taki zvezi nezavedno ne bomo mogli upreti. Od tod sile, ki rušijo pregrade in tabuje.

ČETRTO DEJANJE – VEDNO BOLJ JASNA PODOBA NEKE SESTAVLJANKE

Kdor se je prebil skozi vsa tri dejanja, ne dvomi več v to, za katera Romea in Julijo gre. Podobnosti je vse preveč. Še več, zgodba sploh ne govori o dveh, ki se ljubita, saj na nobenega od konvencionalnih načinov nista niti v položaju za kaj takega. Tudi to še ni vse, gre za dva vezana moška, politika in celo politična nasprotnika, vsaj bilo naj bi tako. Zgodba zato še zdaleč ne govori o kaki homoseksualnosti, ampak o naklonjenosti ali nenaklonjenosti, čisto podobno kot pri sodelavkah iz konca drugega dejanja. Ena nam je všeč, pa ne vemo, zakaj, in druge organsko ne prenesemo, a tudi pri njej ne vemo, zakaj. Ker smo ljudje energetska bitja, vse poteka na bazi energij, ki pa so včasih nenavadne, nerazumljive, neopisljive.

V zadnjih letih se je zgodil marsikateri primer, ko smo zastrigli z ušesi in močno dvignili obrv, čudeč se silno, čemu poteze, ki mečejo slabo luč, čemu odločitve, ki vidno odstopajo od obetanega, od smeri, zaveze, začrtane politike.

Začelo se je kar na začetku Pahorjevega mandata – že po dobrem mesecu dni je službo ponudil "večnemu zunanjemu ministru" Ruplu in celo hvalil njegove kvalitete ter s tem osupnil celotno volilno telo. Ko smo vse skupaj prespali, smo morali priznati, da marsičesa ne razumemo - Rupel je bil ena glavnih tedanjih perjanic oblasti, ki je pravkar izgubila volitve, njegovo početje pa bi lahko opisali vsaj kot nagajanje, če ne kako drugače. Pahor je takoj zatem ponujal partnerstvo in sodelovanje političnemu nasprotniku Janši, pa ne samo to: z njim se je po volitvah sestal teden dni prej kot s koalicijskimi partnerji. Najmanj nenavadna poteza. Skozi njegov mandat je opazovalec kaj lahko dobil občutek, da je Pahor, premier, pogosto iskal vnaprejšnje soglasje za svoje politične poteze prav pri vodji opozicije – spet zelo neobičajno. Seveda bi pri tem pričakovali, da bo država napredovala, kajti soglasje vodij obeh polov bi le moralo rezultirati v trdnih, dogovorjenih in soglasnih odločitvah, a je bilo vse prej kot tako. Še več, Janša je v drugi polovici mandata Pahorja oviral na vsakem koraku ter na koncu dosegel blokado dela vlade, od tod do predčasnih volitev pa ni bilo daleč. In če je bilo v začetku tega mandata hudo nenavadno, obenem pa vsaj na videz zelo častno, higiensko in pošteno, da Pahor za težave nikoli ni krivil ali obtoževal svojega predhodnika, Janša s sipanjem negativnih ocen na račun premierja skozi cel mandat ni imel težav. (Vrnimo se k astrologiji: kdor ima v horoskopu neaspektirano Venero, je za vsaj malo ljubezni in topline pripravljen narediti marsikaj, včasih celo "vse", njegovemu partnerju pa zadostuje, da mu daje dvoumne signale in obete, da bi ga zlahka držal v šahu. V psiholoških, svetovalskih in tudi astroloških beležnicah je na tisoče takšnih primerov.)

Potem so prišle volitve. Za Pahorja, ki je naklonjenost volilnega telesa v pičlih treh letih spravil na kant, je bilo jasno, da volitev ne more dobiti, a je kot salonski lev (Lev v ascendentu) čudežno pridobil procente. Janša je bil v tem času miren, saj je vse kazalo, da mu bo premiersko mesto padlo v naročje kot zrela hruška. Ker pa so se karte vmes premešale in sta v igro vstopila dva nova močna igralca, se Pahorju  Janša ni posvečal. Vse svoje uničevalne in diskreditatorske potenciale (časopise, svojo in prijateljske spletne strani, ob očitni in nemajhni podpori televizijskih postaj) je usmeril na Zorana Jankovića ter vse do zadnjega uspešno zadrževal razkorak. (Bolj skrivnosten je bil njegov odnos do Viranta. Čeprav naj bi bil slednji "izdajalec", se ga Janša nikoli ni lotil, vsaj naravnost ne, torej skozi medije, ampak je mirno počakal, da se je Virant onemogočil sam in tudi tedaj ni "udaril" po njem. Kar je vsekakor nenavadno, če vemo, da je noge ljudi tožil za neprimerno manjše "prestopke", kot je Virantova "izdaja" …)

Toda tudi vedenje Boruta Pahorja ni bilo logično. Šele v zadnjih soočenjih je v nekaj trenutkih jasno povedal, da je povzročitelj razpada sistema, ki mu je načeloval zadnja tri leta, v veliki meri prav Janša. Ta pa se je branil le z lakoničnimi in nič kaj žolčnimi izjavami; kot da se ga vse skupaj ne bi dotikalo. Ali pa je bilo zadaj kaj drugega?

Volitve so potem prinesle preobrat, ki ga je pričakoval le redko kdo, še vedeževalke in astrologi ne. In ker zmagovalec Janković in Pahor sodita na isti pol, bi bilo logično, da skupaj iščeta sopotnike ter sestavita razmeroma lagodno koalicijo. A glej ga, zlomka, prav Pahor je prvi obrnil hrbet Jankoviću ter mu močno otežil položaj. Ko se je potem znašel v bolnišnici, je še od tam naročal, naj z Jankovićem ne sklepajo dogovora. (Pahorjeva "posebnost" je drža, ki Jankovića podpira, istočasno pa z njim ne gre v koalicijo - ?! Bi se komu zameril s tem?) Opazovalec tako lahko dobi neugoden občutek, da je šel Pahor v volitve s figo v žepu. Vedoč, da zmagati ne more, je nabiral točke sebi, češ za koalicijo jih bo treba čim več, kar samo po sebi ni narobe. Ne da pa se izogniti občutku, da je za zmagovalca tudi on pričakoval Janšo, in če bi bil od njega povabljen v koalicijo (ki bi jo Janša brez njega težko sestavil), bi jo bržkone sprejel, saj bi s tem spet sedel "nekje blizu", kar je za volilno bazo vsekakor bolje od hudega poraza, ki se mu je obetal, morda celo v stilu njegovih dveh koalicijskih partnerjev. Za Janšo bi bil Pahor kot partner "lahka riba", saj ga je obvladoval že v času mandata, kot pozicijski šef pa bi imel še lažje delo.

PETO DEJANJE – BO KONČNO LE POROKA?

Peto dejanje se je šele začelo. Položaj naših dveh "zaljubljencev" je na moč podoben tistemu iz Shakespeara. Vleče ju skupaj, a jima ne uspe zaživeti v slogi. Če se Pahor zveže z Jankovićem (čemur pa se prav zadrto izogiba), bo to za Janšo pomenilo dokončen poraz. Ni malo tistih, ki dvomijo v nove možnosti na naslednjih volitvah, čisto mogoče je, da zanj kongres stranke sploh ne bo tako rutinski, kot morebiti pričakuje. Ne gre pozabiti, da v ozadju s svojimi pričakovanji delujejo močni lobiji, ki imajo poleg vpliva tudi denar, in vprašanje je, ali ga bodo spet namenili dvakratnemu poražencu že skoraj dobljenih volitev. (Zelo zgovoren je bil povolilni žalostni ples (kolo!), skupaj s spregledanim dejstvom, da je bil prostor eno uro in pet minut po Janševem prihodu in izjavi že prazen!)

Jasno je, da Janša iz ozadja dela vse, da bi se ponudil kot verodostojni partner ter nekako le izpulil Jankoviću mandatarstvo. Če naj bi sestavil koalicijo in vanjo vključil tudi Pahorja, bi to pomenilo izrazito klofuto volivcem – ne le, da bi vladal Janša, ki jih ni prepričal, sovladal bi tudi Pahor, zaradi katerega je do teh volitev sploh prišlo. Skratka, godlja brez okusa. Fotografija, objavljena na naslovnici Dnevnika 11. novembra letos, ki jo je fotograf Luka Cjuha posnel na enem od predvolilnih soočenj, tako šele v času povolilnega kuhanja dobiva pravi pomen: stisk roke med Pahorjem in Janšo za hrbtom smehljajočega se Jankovića, pri čemer je Pahor (z levico v žepu in jasnim nasmehom) močno nagnjen proti Janši, kateremu pa je ta gesta očitno odveč in je njegov brezizrazni pogled usmerjen nekam mimo, kot bi hotel nemara reči "A moraš to tukaj?".

  Objavljeno: Dnevnik, 11.11.2011,     naslovnica. Z dovoljenjem avtorja.Pa se stvari odpletajo? Borut Pahor je (ponovno) v bolnišnici, horoskop mu obeta težave še vsej en mesec. Sum, da gre za fingiran umik, je verjetno neokusen (zdravstvene težave se tudi v astrološki karti vidijo kot zelo resne), a vendarle ne čisto neosnovan. Toda, ali bo ta bolezen doprinesla k temu, da se bodo pogajalci iz njegove stranke le uspeli dogovoriti za vstop v koalicijo, ki se ponuja sam po sebi? Pogovori po dveh tednih postajajo bolj konstruktivni.

Če položaj povzamemo po astrološko, recimo še tole: progresirana Luna je v horoskopu države v osmo hišo (kriza, strah, transformacija) vstopila januarja 2009, torej nekje v drugi sliki četrtega dejanja te zgodbe. Izstopila in s tem prinesla razbremenitev bo v februarju 2012 – je to konec krča te države? Čas bi še bil. To seveda ne pomeni "rešitve vseh težav", ampak le konec krča, temnega obdobja. Če vidiš luč na koncu poti, tudi odpovedovanje ni tako težavno.

In naša junaka? Pri Shakespearu sta umrla oba, a ker sta meč in strup dandanašnji na Kranjskem že iz mode, bosta v naši politiki še lep čas. Morda jima pa le uspe doživeti še šesto dejanje te zgodbe. Če vmes ne pride do kakšnega drugačnega konca …