Ko smo mislili, da nižje ni mogoče iti, in bili že kar prepričani, da smo izkusili že vse nivoje padanja standardov, odnosov, dobrega okusa in podobno, se je vedno znova zgodilo še kaj več. V začetku smo se muzali, a še verjeli, potem smo postali nejevoljni, zatem zaskrbljeni, sedaj pa smo brezvoljni in izgubljeni.
Astrološko gledano proces počasnega in malo opaznega razpadanja povezujemo z Neptunom. Ta transsaturnovski planet, odkrit šele v 19. stoletju in takoj povezan s principi Rib (navdih, intuicija, idealizem, sočutnost, žrtvovanje, …) in dvanajste astrološke hiše (skrite in skrivne zadeve, depresija, žalost, osamitev, težave, zaprti prostori, …), je med vsemi planeti najtežje razumljiv in se mu je tudi težko postaviti po robu. Kako bi lahko bilo drugače, če pa vemo, da simbolizira tako vodo kot ribe same. Z vodo dobro vemo, kako je: lahko jo vidimo, okusimo, pijemo, prelijemo, trgujemo z njo, jo umažemo in čistimo ter nasploh počnemo marsikaj, le v roko pa je ne moremo prijeti; pest vedno ostane prazna, če seveda odštejemo vlažnost, ki je pred poskusom zajetja ni bilo. Da z ribo ni bistveno bolje, ve vsak pokovec, ki jih je kdaj z rokami lovil v potoku: tudi če nam jo uspe ujeti, jo je težko zadržati, saj nam, močna in spolzka, kot je, hitro smukne iz dlani.
Za Neptuna lahko najdeno številne primere, od katerih vsaka osvetli njegov način delovanja na svoj način, ob tem pa lahko razumemo, zakaj se nam zdi položaj, pogojen z neptunskimi energijami, tako neulovljiv, nejasen, brezupen. V fizikalni kemiji ga je najbolj enostavno vzporejati s procesom sublimacije: snov, na primer kafra, ki jo vidimo pred seboj, kar nekako izpuhti, izgine. Kafra torej je in potem je kar naenkrat ni. Temeljno vprašanje za stanja, ki jih povzroča in pogojuje Neptun, je: "Ali je to (res) to?" Torej gre za stanja, kjer nekaj je in istočasno tudi ni, kot na primer v neki pravljici, kako je nekdo lahko istočasno obut in bos. V sodobnem življenju se najdemo v dilemi tipa "Kaj je narobe z mojim študijem: naredil sem veterinarski faks, sedaj pa delm v gostinstvu …". Za morda še najboljšo ponazoritev neptunskega principa je poskrbel mojster Andersen v sloviti zgodbi Cesarjeva nova oblačila – goljufiva tkalca sta cesarju dolgo izdelovala prekrasna oblačila, zvito prepričala vse v odličnost svojega dela, da bi kasneje smrkavec v špalirju zaklical, da je cesar pravzaprav nag.
Poleg navedenega je Neptun v astrologiji "zadolžen" tudi za meglo, skrivanje, depresijo, skrite sovražnike, vohunstvo, delovanje izza zastora, beg pred realnostjo (kot na primer sanjarjenje, alkohol in mamila), umetniški navdih (še posebej v smislu glasbe), pretvarjanje (igralstvo brez neptunskega potenciala sploh ni možno, kajti žalostni igralec se v garderobi preobleče v komedijanta, na odru izvrstno odigra vlogo ter se nato spet preobleče vase in odide v realni svet, k težni ženi, bolnim otrokom ali pa na sestanek z banko, ki pritiska nanj zaradi neplačanih obrokov posojila …) in še mnogo več.
O Neptunu je izvrstni slovenski astrolog, pokojni Viktor Gerkman, v svoji knjigi Astrologija – veda o značaju in usodi, med drugim zapisal naslednje:
"Glavna tema, o kateri nas poučuje Neptun, je iluzorna narava našega sveta. Uči nas dialektike prehajanja nemanifestnega sveta v materialnost in obrnjeno. S stališča saturnske materializirane stvarnosti je vse, kar nam prikazuje Neptun, iluzija." Po vrsti drugih obrazov Neptuna, ki jih v življenju srečujemo v informacijah, filozofiji, odnosih, ljubezni, partnerstvu, vzgoji in drugje, nadaljuje takole: "Druga vrsta neptunske skušnjave pa je goljufija. Goljufi, lažnivci, tatovi in kar je še podobne sodrge, izkoriščajo nejasne in nepregledne situacije, pomanjkanje informacij, zaupanje lahkovernih ljudi. V opravičilo se zatekajo k neptunskim izgovorom; nisem vedel, nisem mogel, nisem znal drugače, takrat še ni bilo jasno itd. Prevaranti vedno ribarijo v kalnem in bolj kot je neka situacija meglena, bolj so je veseli, saj tam najlaže uveljavijo svoje predloge, obljube in zvijače. Njihova zlata jama je lahko luknja v zakonu, se pravi mesto, kjer saturnski svet ni sklenjeno strukturiran. Korupcija požene stabilni saturnski svet v postopen propad, saj procesom ne vlada več pravično ravnotežje, ampak drznost laganja in izsiljevanja." Sliši se kar nekako znano, toda Gerkman nadaljuje z naslednjim navedkom: "Kadar začne v nekem sistemu laž dobivati pomemben vpliv, ja ta obsojen na izgubo ravnovesja, na zmedo in postopen razpad. Tudi tem procesom vlada Neptun, podobno kot v naravi trohnenju in gnitju. Takoj ko igre ne določajo več pravila, vlada neptunski proces, ki je vedno precej nepredvidljiv. … Uvajanje goljufije v svoj operacijski, poslovni ali miselni sistem je vedno problematično, ker veča ogrožajočo neznanko, s katero poslej ta sistem mora računati."
OD ZMEDE K UREJENOSTI
Če iščemo, kaj naj bi storili, da bi ustavili proces razpadanja, dezintegracije sistema, je edina prava pot ta, da ga (Neptuna) napravimo transparentnega, vidnega. Ko se megla dvigne, poleže prah ali zbistri voda, postane položaj jasen, enako vloge in relacije. Za nesporazume, blef in prevare zmanjka prostora.
Bistrenje situacije je v vsakdanjem življenju včasih težavna naloga, še posebej ker smo ljudje vpeti v številne osebne in brezosebne odnose, v katerih je seveda igralcev pa tudi interesov ter vplivov veliko preveč, da bi bile rešitve lahke. Zato se je problematike nujno lotiti postopoma, z Merkurjevo prilagodljivostjo in obenem metodiko odstranjevati plast za plastjo ter na koncu zmagati s prestopom v neki red, ki nam vsem ustreza bolj kot stanje, v katerem smo proces bistritve sploh začeli. Urejenost, red in strukturiranost sistema pa je v astrologiji domena že omenjenega Saturna. Ta je hladen, neizprosen, podoben visokošolskemu profesorju, kateremu blefiranje premalo pripravljenega študenta ne pride do živega, ali zahtevnemu inšpektorju poslovanja oziroma finančnih tokov, pred katerim se ničesar ne da skriti. Sentimenta ne pozna, pričakuje dejstva, dokaze, papirje, overovitve in garancije. Le to namreč lahko zagotovi nemoteno delovanje sistema, ki ga Saturn zahteva in postavlja kot pogoj. Še pred nekaj stoletji so ga znali imenovati "veliki učitelj" – Saturn nam prinaša omejitve, lekcije, ovire, zapore, toda z učenjem postajamo modrejši in bolj izkušeni, s tem pa zadovoljimo njegova stroga pričakovanja in nam dopusti, pametnejšim kot prej, oditi naprej po karmični poti.
Saturn in Neptun sta si diametralno različna, praktično ničesar nimata skupnega. Če je slednji navdahnjen, intuitiven, zmeden, spontan in razpuščen, je Saturn vse nasprotno od tega. Ni pa prijeten niti ni prijetno družiti se z njim, kajti v tej družbi radosti ni veliko, zato pa toliko več obveznosti. Lekcije, ki jih postavlja pred nas, niso tiste, ki bi si jih izbrali mi sami, ampak jih Saturn vleče iz spektra karmičnih nalog v skladu s karmičnim načrtom, ki naj bi ga izvršili na tem bivanju; nenazadnje je Saturnova vloga tudi biti "gospodar karme". Z njim gotovo ni šale.
JE ŠE KJE KAJ ODGOVORNOSTI?
Kopica nalog, težav, lekcij in obveznosti sčasoma lahko postane tako velika, da se posamezniku zazdi, da vsega tega ne bo zmogel. V odvisnosti od značaja se taki osebi zato lahko zgodi, da zapade v depresijo ali apatijo. Ob takem občutenju, ki ga lahko v naši državi zaznamo kot rastoč problem v zadnjih nekaj letih, je težko ločiti med apatijo in neptunsko izgubljenostjo, dezorientacijo, ko zaradi pomanjkanja uporabnih informacij ali pa ravno nasprotno zaradi poplave nasprotujočih si ali pa zavajajočih informacij ne vemo, katera pot je prava. Še posebej ob preveč informacij se zgodi, da vsako od poti zmoremo vnaprej okvalificirati kot "tudi ta ni prava zame", kar prinaša občutek ujetosti, nemoči, samosmiljenja, depresije – vse same Neptunove kvalitete.
Če naj bi se izkopali iz tega primeža, bodo potrebni koraki ozdravitve, nekakšna katarza, vsekakor pa ne bo šlo brez treznih odločitev, in to na vseh nivojih. Še najlažje bi bilo reči, naj se ljudje odločimo vsak zase in sami, a se s tem odpre kopica novih vprašanj. Recimo: ali smo sami tudi povzročili to stanje? ali pa: ali se je naš glas slišal, če in ko smo opozarjali? ali pa: zakaj potem sploh potrebujemo državo? Posamezniki si bodo prav gotovo skušali pomagati s kakim dodatnim zaslužkom ali se znajti kako drugače, premiki pa se bodo morali zgoditi tudi v manjših celicah, denimo družinah, kjer je porušenost standardov in odnosov v družbi prav tako pustila hude sledove oziroma posledice. Morali si bomo recimo odgovoriti na vprašanje, kaj nameravamo storiti z vzgojnim in šolskim procesom, na primer ali bomo otroke vzgajali starši ali nam jih bodo učitelji, ter posledično tudi seveda, ali bomo ustvarili družbo, da bomo sploh lahko vzgajali otroke, kar spet seveda odpira množico novih vprašanj.
Vse to lahko prinese odmik od neptunske zgodbe trohnenja, ki smo ji priča kar lepo število let. A če naj bi se odpravili po tej poti, bomo morali (vsi skupaj in vsak posameznik) nekje najti skrite zaloge posvečenosti, discipline in odgovornosti - ali pa jih ustvariti. Ta zgodba pa je že precej bliže Saturnu kot Neptunu. Saturnov tip osebnosti je namreč tisti, ki si skozi življenje kamen za kamnom počasi gradi lastno zgradbo, ki bo trdna in varna in mu bo zagotavljala dolgotrajno nemoteno delovanje sistema.
ŠE VEDNO HOČE RAVNOTEŽJE
Od oktobra 2009 Saturn potuje po znamenju Tehtnice, kar je njegov močan položaj, strokovno temu pravimo "eksaltacija". Če vemo, kaj predstavlja Tehtnica, in če se Saturna še spomnimo kot zahtevnega profesorja, potem bo hitro jasno, kaj zahteva med potjo po tem znamenju: novo ravnovesje! Če on tako pravi, mora to pomeniti, da prejšnje ni bilo dobro, ustrezno. Mi smo mislili, da je, navadili smo se nanj, čeprav nam čisto vse ni bilo všeč, toda potem je prišel ta grozni inšpektor in rekel, da to ni dobro: "Popravite, če gre, sicer pa porušite in zgradite na novo!" Skupaj s Plutonom, ki ima še manj sentimenta, sta točno v tednu, ki je bil napovedan, sprožila veliko rušenje – ekonomsko krizo. Sedaj se svet že nekaj časa ubada z dilemo, ali krpati ali rušiti in začeti vse znova.
Bolj konkretno bi temu lahko rekli tako, da se je planet Saturn med letošnjima januarjem in junijem gibal (navidezno) nazaj, retrogradno torej. Sedanje napredovanje po Tehtnici zato pomeni njegovo novo inšpekcijsko pot – v svetu pa prav zdaj govorimo o novi recesiji! Igrajmo se malo: med februarjem in junijem 2012 bo spet retrograden; bo tudi tedaj prevladal občutek "najhuje je zaenkrat mino", nakar bo do začetka oktobra istega leta na hitro in rigorozno napravil red vsepovsod, kjer ga ljudje nismo uspeli (ali "uspeli") napraviti?
Saturn zahteva odpovedovanje. Grčije se je – po vsem sodeč – premalo trudila in ji je poleti, torej v času Saturnovega obrata v aktivno smer, disciplino in odpovedovanje dobesedno vsilila. V horoskopu države je to vidno že na prvi pogled, tako kaj kot kdaj (na teden natančno!). Grčija je tako le primer. Saturn kaže svojo moč in mimogrede drugim pripoveduje, naj ga vzamejo resno: "V Tehtnici bom le še do oktobra '12 in do tedaj hočem novo ravnovesje. Ne skrbite, dosegel ga bom!"
POIŠČIMO PRAVE LJUDI
Kot vedno se bo tudi v teh težavnih časih našlo veliko tistih, ki se bodo znašli prej kot drugi, prav tako ne bo manjkalo tistih, ki se bodo sicer trudili, a v napačni smeri. S tem ni nič narobe, zlasti v primeru, ko ni smerokaza, ki bi mu lahko zaupali. Če je tako, ne gre brez tveganja, toda naj bo pot prava ali neprava, vsaka od nas zahteva odgovornost in zlasti pozornost. Če sem pozoren, bom opazil, da pot ni prava, popravil usmeritev in sčasoma prišel iz temnega gozda. Res je sicer, da bo moja pot zaradi prvotne napake daljša in težja, to pa je tudi vse; nikjer ni rečeno, da bo zaradi tega kaj narobe ali da bom nosil posledice. In ko bom na cilju, sicer ne bom prvi, še vedno pa bom veliko uspešnejši kot vsi tisti, ki po napačni poti hodijo še zdaj.
Kot vedno pa bo treba storiti prvi korak. Ne bi bili slabo poiskati ljudi, ki so odgovorni, trezni in zanesljivi ter jim lahko zaupamo, gotovo jih je pri nas kar nekaj. Vendar je treba slediti stvarni viziji in ne le všečnosti, tako kot dvajset let do sedaj. Slediti človeku, ki je osebnostno ali moralno sporen in mu z le malo spomina lahko hitro naštejemo veliko napak – je to odgovorno? Bomo na prihajajočih volitvah spet padli na izpitu? Mi, volivci, seveda, ne tisti, ki obljubljajo. Z njihovim obljubljanjem namreč ni nič narobe, saj je to njihova vloga, z našim dojemanjem pa je. Ker premalo razmišljamo o tem, kaj je v resnici dobro za nas.
S smerokazi in informacijami pa je pri nas že tudi sicer precej sitnosti. Na vseh področjih in nivojih. Za kratek banalen prikaz stanja se na poti iz Hrvaške zapeljimo od Vinice proti Dragatušu – levo, desno, gor in dol se vije pot, sredi katere se ves čas sveti prekinjena črta, ki po vseh vrtačah in hudo nepregledni cesti čisto mirno dovoljuje prehitevanje, ker pač nekdo ni dobro opravil svojega dela. Pa v tvojem kraju, dragi bralec, so vsi smerokazi v redu? In zakaj niso? Samo zato, ker smo se navadili na tako stanje?
| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|
