Večna dilema bralcev horoskopov
Med vprašanji, ki jih astrologi najpogosteje dobivamo pri svojih stikih z ljudmi, je tudi tisto o "mejnih datumih" med posameznimi znamenji. V različnih virih je namreč mogoče zaslediti precej različne datume trajanj posameznih znamenj, tako da s te strani obstaja kar nekaj dilem. Najbolj pogosta reakcija pri tem je, da pisec vrstic ali pa sestavljalec horoskopa ni dovolj poučen oziroma da se je pač zmotil.
Resnica o stvari je nekoliko drugačna. Če jo hočemo doumeti, moramo najprej vedeti, da se naša Zemlja ne vrti samo okoli svoje osi in okoli Sonca, temveč se tudi zemeljska os sama počasi giblje. Zaradi tega pomladna točka počasi drsi skozi posamezna znamenja in jih sčasoma obide vseh dvanajst ter se vrne na svojo izhodiščno točko, kar se zgodi v približno šestindvajset tisoč letih. Ta astronomski pojav se imenuje precesija in sploh ni kakšno novo odkritje, saj jo je poznal že starogrški učenjak Hiparh. Precesija je tudi temelj za poimenovanje raznih zgodovinskih dob, kot na primer Vodnarjeve, ki tako buri duhove in domišljijo v zadnjih nekaj desetletjih. Zaradi precesije se seveda počasi premikajo tudi letni časi.
Druga stvar, ki si jo moramo priklicati v spomin, je ta, da leto ne traja 365 dni, temveč nekaj ur dlje, kar so presenetljivo natančno znali izračunati že stari Egipčani. Zaradi tega je potrebno koledar občasno popraviti, kar počnemo s t.im. prestopnimi dnevi vsaka štiri leta. Če se to ne bi dogajalo, bi se posamezna znamenja praviloma začenjala vsako leto na isti datum in ob približno istem času, tako pa nam malo študija efemerid (astronomsko-astroloških tablic) pokaže, da vstopanje Sonca v posamezno znamenje periodično niha naprej in nazaj. Če tako za primer vzamemo vstop Sonca v znamenje Bika, potem v zadnjih nekaj letih beležimo naslednje čase: 1990 - 20.4. ob 8.27, 1991: 20. ob 14.08, 1992: 19. ob 19.57, 1993: 20. ob 1.49, 1994: 20. ob 7.36 itd. Podobno velja seveda tudi za ostala znamenja. Že na tem primeru lahko torej vidimo, da različni datumi trajanj astroloških znamenj niso posledica površnosti, nedoslednosti ali napak, temveč nenehnega spreminjanja v vesolju.
Osnovno vprašanje o tem, katero znamenje je potem naše, pa seveda ostaja. Tu gre za dve osnovni zadevi. Če želimo o tem dobiti zelo natančen odgovor, moramo seveda pogledati v efemeride ali vprašati astrologa. Druga stvar pa je, da sta pri ljudeh, rojenih v "mejnem času" močno prisotna vpliva obeh dotičnih znamenj. Pojav je precej logičen, lahko ga primerjamo z obmejnimi ali recimo dvojezičnimi področji v državah. Velja torej, da imajo ljudje, rojeni v poslednjem dnevu Ovna, veliko temeljnih lastnosti Bika, drugi, ki so rojeni dan kasneje, pa tudi niso čisto brez Ovnovih značilnosti. Iz tega sledi, da se v trenutku prestopa Sonca v drugo znamenje, ki ga je časovno za vsak kraj sicer mogoče zelo natančno določiti, ne zgodi nič dramatičnega.
Ker je najboljši pokazatelj še vedno dober primer, si v spomin prikličimo osebo, ki nam je dovolj znana, da poznamo tudi njene nekatere temeljne lastnosti. Govora je o prezgodaj preminulem košarkarju Draženu Petroviću, ki je bil rojen na zadnji dan Tehtnice, kljub temu pa je imel v sebi izjemno močan vpliv Škorpijona. Če si prikličemo v spomin njegov prediren pogled, s katerim se ni niti za tren premaknil s sogovornika, če vemo, da je samoiniciativno treniral cele dneve, da je bolj kot po harmoniji hlepel po učinkovitosti in popolnosti, kar mu je šlo odlično od rok, in zlasti, če se spomnimo njegovih edinstvenih prodorov pod koš, ki jih ni krasila lepota (Tehtnica), temveč učinek, torej rezultat, potem najdemo pri njem veliko Škorpijonovega.
Podobnih primer je seveda še veliko, iz njih pa se lahko naučimo, da v "mejnih dneh" veljata oba vpliva in je zato na vprašanje iz naslova navadno precej težko natančno odgovoriti. Za karkoli več pa je potreben že malo podrobnejši pogled, horoskop in še kaj. To pa je seveda že drugo poglavje.
(Objavljeno v reviji Karma plus št. 2, oktober 2001)
| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|
