1poveseni-klas

Astrološki arhetipi in slovenski narodni značaj

 

 

Pričujoči članek je bil spisan oktobra 2010 za objavo v tedaj nastajajočem zborniku z naslovom Slovenska duhovna identiteta, zato je tudi pripravljen v taki obliki in opremljen z viri. Ta zbornik nato iz različnih razlogov nikoli ni izšel. Posamezni deli članka so bili objavljeni na spletni strani avtorja, kot na primer poglavje o osamosvojitvenih kartah Slovenije. Tu objavljeni članek je skrajšan za uvod, namenjen bralcem, ki se z astrologijo doslej niso srečevali, sicer pa je predstavljen v nespremenjeni obliki. – op.a.

 

Astrologom danes vprašanj ne zastavljajo samo posamezniki, ampak tudi organizacije in institucije. Velike svetovne korporacije imajo zaposlene astrologe kot svetovalce bodisi v kadrovskih zadevah bodisi pri izbiri ustreznih terminov za poslovne odločitve ali lansiranje proizvodov, čeprav o tem v javnosti ni veliko informacij. Tako nam kot referenca lahko služi pogosto citirana izjava bančnega magnata J. P. Morgana o astrologiji, ki pravi: “Milijonarji ne potrebujejo astrologov. Milijarderji pač.” (ang. “Millionaires don’t use astrologers. Billionaires do.”)

O uporabi astrologije v politiki je znanega še manj, pa vendar povpraševanja po astroloških storitvah in informacij tudi tu ne manjka. Znano je, da je Adolf Hitler astrologijo in ezoterične vede uporabljal ves čas svoje vladavine, pa tudi ni skrivnost, da je imel Kremelj, ki je astrologijo v Sovjetski zvezi uradno sicer prepovedal, štiri redno zaposlene astrologe, ki jim ni zmanjkalo dela (Dupor, 1991: 25). O uporabi astrologije v povezavi s politiko se je prvič javno govorilo za časa mandata ameriškega predsednika Ronalda Reagana, kajti tesno povezavo z astrologinjo je vzdrževala njegova žena Nancy, primer pa je leta 1988 prišel celo na naslovnico magazina Time.

Astrološko opredeljevanje narodov

Če posameznika določa njegov začetek, v primeru osebnosti torej njeno rojstvo v prostoru in času, in je na enak način mogoče opredeliti ter astrološko oceniti tudi različne druge entitete, kot so tovarna, izdelek, organizacija, otvoritev, država in druge, pa je pri narodu taka opredelitev nemogoča. Različne vede, kot na primer zgodovina, sociologija in/ali genetika, lahko ugotovijo, od kod narod izvira oziroma kako se je skozi čas ter zgodovinske okoliščine sploh razvil, le redkokdaj pa je mogoče določiti časovno točko, od katere dalje se ta narod pojavlja v današnjem pomenu. Slovenci 2trubarpri tem nismo izjema. Od kod naprej šteti, da smo Slovenci Slovenci, je predmet številnih razprav. Tudi če je verjetno, da je ta izraz prvi uporabil (zabeležil, objavil) Primož Trubar oktobra 1550, pa se lahko vprašamo, ali to lahko razumemo kot začetek slovenstva. Bržčas to ni primerno, saj je zgodovina Slovence, tudi če se tedaj niso imenovali tako, spremljala že stoletja pred pojavom tega poimenovanja, četudi pod drugimi imeni. Če je tako, Slovencev astrološko ni lahko opredeliti ne z enim od dvanajstih astroloških znamenj, po katerem naj bi imeli – tako kot posamezniki – določene ključne in določljive lastnosti, ne s karto neba (“horoskopom”), ki bi temeljila na začetku tega naroda in lahko podala bolj bogato informacijo o njem.

V zgodovini se je mnogo učenjakov med drugimi vejami znanosti ukvarjalo tudi z astronomijo in astrologijo, ki tedaj nista bili ločeni. Res pa je, da številne poznamo po drugih odkritjih ali dosežkih, saj je bilo žarišče njihovega udejstvovanja drugje. Takšni so bili na primer Kopernik, Pitagora in mnogo drugih. Ti učenjaki so poskušali doumeti skrivnosti življenja in narave ter razumeti red, ki vlada na zemlji. Nekateri med njimi so že tedaj poskušali posameznim narodom “dodeliti” astrološke lastnosti, po katerih bi jih ločili od drugih. Potrebo po tovrstnih opredelitvah so tedaj spodbujali tudi oblastniki in duhovščina, ki so bili glavni naročniki astroloških uslug. Če je vladar želel vedeti, ali mu od severnih sosedov preti vojna, je moral dvorni astrolog te sosede nekako opredeliti, če naj bi mu odgovoril na vprašanje. Odtod astrološke opredelitve narodov (Campion, 2008).

maniliusIsti avtor (Campion, 2004: 459-463) v zborniku astroloških kart svetovnih držav navaja kar pet različnih poskusov opredelitve narodov oziroma geografskih območij glede na zodiakalna znamenja, ki so delo štirih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij. Med njimi je omenjeno tudi območje današnje Slovenije, ki mu avtorji pripisujejo vplive različnih znamenj in planetov. Rimski astrolog Manilius, ki je živel na prelomu tisočletja, je v svoji razdelitvi večji del Evrope (ter s tem tudi ozemlje današnje Slovenije) določil pod okrilje Kozoroga, ki ga je opisal kot oddaljene, hladne kraje. Egipčanski znanstvenik Ptolemej iz 2. stol. n. št. je kasneje ugotavljal, da se na območju današnje Slovenije prepletajo vplivi kar treh astroloških znamenj. Na sever 3ptolemejJadranskega morja je postavil razmejitev med vplivom Leva (ki vlada Apeninskemu polotoku) in Ovna (ki vlada srednji in severni Evropi), tu pa naj bi bil prisoten tudi vpliv Kozoroga (ki je prihajal z jugovzhoda Evrope in naj bi vključeval tudi Panonsko nižino). Arabski učenjak Al Biruni iz 11. stol. je tedaj znani svet razdelil v vzporedne pasove od juga proti severu in naše območje je spadalo v šesti pas, dodeljen Merkurju, sicer v astrologiji “vladarju” Dvojčkov in Device.

Veliki in zelo uspešni angleški astrolog iz 17. stoletja, William Lilly, je te razdelitve še dograjeval, ker je pri svojem delu potreboval čim več informacij o narodih, krajih in prebivalcih, če naj bi bile njegove storitve čim bolj uporabne. Ne pozabimo, da je bila trgovina tedaj izjemno dobro razvita, trgovci pa so se pri mednarodnem trgovanju pogosto naslanjali na astrološke nasvete. Lilly je našemu prostoru določil planetarnega vladarja Venero (ta naj bi zaznamovala alpski in podalpski svet), pri določitvi značilnega zodiakalnega znamenja za ta predel pa je prav pri našem prostoru napravil edino izjemo na svoji karti. Če je večini držav prisodil vpliv zgolj enega astrološkega znamenja (Francijo je npr. tradicionalno določalo znamenje Leva, Nemčijo znamenje Ovna, ZDA znamenje Dvojčkov, Švico znamenje Device itd.) in če je le v enem primeru državi prisodil kombinacijo dveh znamenj, pa je na območju slovenskega ozemlja kombiniral vplive kar treh znamenj, in sicer Tehtnice, Vodnarja in Device (Imširagić, 2000: 241-242).

Astrološki arhetipi in značajske lastnosti Slovencev

V skladu s poznavanjem sodobne astrološke simbolike bi slovenske značajske lastnosti lahko povezali z arhetipskimi pomeni treh astroloških znamenj: Device, Raka in Škorpijona. Večina astrološke literature Slovence (in tudi sosede Hrvate) uvršča pod okrilje znamenja Device, ki se mu pripisujejo naslednje ključne lastnosti: resnost, varčnost, 4cebelicinagnjenost k služenju, metodičnost, natančnost, občutek za red, pridnost, redoljubnost in sposobnost organizacije, z drugega konca spektra pa tudi kritičnost, preračunljivost, skepso, apatičnost, teoretiziranje in občutek manjvrednosti ter tudi čustveno zaprtost, nesamozavest, nezadovoljstvo z doseženim in nagnjenost k zavisti (Kriyananda, 2007: 89). Če bi prostor dovoljeval primerjavo s kakim drugim znamenjem, na primer z Vodnarjem ali Tehtnico, verjetno ne bi našli toliko lastnosti, ki bi se z našo naravo ujemali do te mere kot tu našteti.

Toda omenili smo že, da nikogar in ničesar ni mogoče opredeliti z zgolj enim samim astrološkim znamenjem, saj v posameznem značaju večinoma najdemo kombinacijo treh ali štirih glavnih znamenj s še dodatnimi vplivi posameznih elementov. Problema se lahko lotimo tudi z drugega konca in poskusimo najprej najti določene ključne in za Slovence značilne lastnosti, nato pa jih poskusimo povezati z ustreznimi, z njimi ujemajočimi se astrološkimi simbolnimi pomeni. Pri iskanju teh ključnih lastnosti ne moremo mimo izjemne slovenske navezanosti na rodno grudo ter na mater, ki je neprimerno večja kot navezanost na očeta. Za razliko od večine narodov, ki uporabljajo izraze “first language, native language, arterial language, L1, mother tongue ali native tongue”, uporabljamo Slovenci 5matiizključno izraz “materni jezik”. Še več, v primeru, da starša v neki družini izhajata iz različnih krajev Slovenije, je velika verjetnost, da bodo v družini govorili narečje kraja, iz katerega prihaja mati, tudi če družina ne živi v tem kraju. Opazimo pa lahko tudi navezanost na pojme, kot so dom, varnost (zelo “ziheraški” narod smo), znašanje na kup (za vsak slučaj, da kdaj ne bi zmanjkalo …), pesimizem, pasivnost, (prikrito) čustvenost, zadovoljnost z malim (reklo “bolje vrabec v roki kot golob na strehi” za marsikateri narod ne velja, za Slovence pač). Vse našteto spada v simboliko znamenja Raka, ki je v našem arhetipu prav tako močno zastopano.

6alpinistTretja splošna značilnost, po kateri se Slovenci gotovo razlikujemo od večine sosedov, pa je samouničevalna narava, ki se kaže v samomorilnosti, izključevalnosti, radikalnosti, alkoholizmu, divjanju po cestah in še kakšni od lastnosti, ki so usmerjene proti pogubi. V astrologiji je uničevalni princip povezan s planetom Plutonom, mitološkim vzporednikom Hadesa, grškega boga smrti in podzemlja, oziroma z znamenjem, ki je temu planetu pripisano, to pa je Škorpijon. Ta dva principa ponazarjata vse vrste skrajnosti, plezanje po robu, igro s smrtjo oziroma izzivanje skrajnih zmožnosti, torej vse, kar je skrajno črno ali skrajno belo, kajti sivih tonov pri njem ni. Enega od najboljših vpogledov v zapleteno naravo Škorpijona je v svoji izjemni knjigi podal pokojni slovenski psiholog in astrolog Viktor Gerkman (1991: 208-210), ki je zapisal: “Škorpijonski proces je izrazito napet in dualističen, vodi človeka od najvišjih vzhičenj do najglobljih padcev, sooči ga s skrajnimi položaji. … Škorpijon je zelo nagonski, zamolklo strasten, tvegajoč, odločen, magnetičen, zelo močno čuti in sluti čustvena ozadja. … Redko je zares miren, pogosto ga razžira bes, maščevalnost mu ne da spati. … Pogosto stopi v kako stvar tako globoko, da ga začne to plašiti. V obrambi, ki se kaže z napadalnostjo, je pripravljen stvari tudi uničevati … Je zelo izključen, brezpogojen, ne da bi se zavedal, da so njegova merila čisti predsodki, narejeni na preuranjenih sklepih.” Da je v naši naravi nemalo škorpijonskega pridiha, lahko vidimo iz nekaj ponazoritev, kot so na primer vrhunski alpinizem, v katerem smo Slovenci v svetovnem vrhu, izključevanje v smislu “ali si z nami ali si proti nam” in pa v zelo značilni oznaki, da smo “bolj papeški od papeža”.

Problem raznolikosti

Kot že rečeno, je narode oz. države težko opredeliti z zgolj enim astrološkim simbolom, ta naloga pa se zazdi nemogoča, ko v obzir vzamemo razlike med posameznimi pokrajinami oziroma njihovimi prebivalci. Če se Gorenjcev drži označba varčnosti ali celo skoposti, tega za Dolenjce, prebivajoče na drugem koncu iste male države le slabih sto kilometrov stran, ne moremo trditi. Enako velike razlike so med štajerskim prebivalstvom, kjer lahko bolj kot drugje po državi govorimo o hitrem, vzkipljivem in razmeroma enostavnem značaju, kar nikakor ne drži za bolj ležerne Primorce. Več o tem je v nekem intervjuju povedal slovenski grafolog Borut Pogačnik: “V deželi, kot je naša, bi težko govorili o skupnih značilnostih ali celo o narodnem značaju, ker smo Slovenci v Prekmurju gotovo precej drugačni od Primorcev ali Gorenjcev. Narodnega značaja dejansko ni. So le lastnosti, ki so verjetno genetsko bolj vezane na rod kot na širši okvir. Te pa se izražajo v obliki precej konfliktne narave in reševanja nesporazumov s silo, ki je usmerjena navzven ali navznoter, odvisno od dejavnikov oziroma od intro- ali ekstrovertnosti. Menim, da smo Slovenci Srednjeevropejci, saj so podobne lastnosti razvidne tudi pri drugih narodih v tem okolju. Res pa je, da je pri nas večji delež samomorov in samomorilnih poskusov kot v drugih državah Zahodne Evrope. Po tem smo zelo blizu Madžarom in Hrvatom, Štajerskim Avstrijcem, skratka vsem, ki bivajo v tako imenovanem panonskem loncu.”

Še več o razlikah lahko povedo slovenska narečja. Ni dvoma, da 7narecja2najdemo v vsaki deželi različna narečja in da recimo porenski Nemci ne govore enako kot Bavarci, toda Slovenci smo tudi v tem oziru posebnost – da se tako različna narečja najdejo na tako majhnem kraju, je redkost. Razlike v jeziku so praviloma nastajale zaradi geografske ločenosti in tudi pri nas lahko določimo nekatere ključne geografske ločnice, kot na primer Trojane, Alpe, Gorjance in druge, ki pričakovano vplivajo na razlike v jeziku. A kako na primer pojasniti veliko razliko med izgovarjavo med šentjernejskim in kostanjeviškim narečjem, če pa je med krajema samo dobrih šest kilometrov in med njima ni nobene geografske meje? In takih primerov je pri nas še veliko več.

Glede na velike razlike tako v značaju prebivalcev posameznih pokrajin kot v dialektih se nam samo od sebe ponuja vprašanje, kakšen narod se je v te kraje preselil pred poldrugim tisočletjem? Se je sem preselilo več narodov hkrati? In tudi če je bilo tako, so se potem sčasoma zbrali na posameznih delih dežele in ustvarili entitete, ki jih danes poznamo kot Gorenjska, Primorska, Koroška in druge? Kaj je bilo z avtohtonimi prebivalci, ki so naše kraje zasedali pred tem? So odšli ali so ostali tukaj? Že nekaj časa potekajo akademske razprave o tem, ali smo Slovenci res priseljeni Slovani ali smo morda potomci Vendov, Venetov, naroda, ki naj bi prišel s severa Evrope, in številni argumenti obeh strani se zdijo sprejemljivi in verodostojni.
8venetiSodobne genetske raziskave nam glede tega prinašajo nova spoznanja, na podlagi katerih postaja jasneje, da je položaj vse prej kot enostaven. Tako lahko v zapisu Genetska slika Slovencev (intervju z raziskovalcema Marjeto Manfreda Vakar in Darkom Vrečko) preberemo tudi naslednje: “V boju med zagovorniki dogme uradne zgodovine o priselitvi Slovencev v šestem stoletju ter njihovimi vse glasnejšimi kritiki, ki nam prikazujejo povsem drugačne poglede na preteklost, geni dokazujejo, da smo Slovenci na svojem matičnem ozemlju staroselci. Nov in pomemben vir odkrivanja izvora posameznih ljudstev, njihove prazgodovine in zgodovine so v zadnjih letih tako imenovani haplotipi – dedni zapisi, po katerih lahko ljudi razvrščamo v različne genetske skupine.” Iz tam objavljenih slik je videti tudi štiri glavna geografsko ločena območja Evrope, od koder naj bi ti haplotipi izhajali: Lombardija, severni del Pirenejskega polotoka ter predel okoli Rokavskega preliva; skandinavski polotok in južne pokrajine vse do Alp; vzhodne dežele do Ukrajine ter severovzhodni predel od Češke in Poljske proti Moskvi in dlje.

Podobno je razvidno tudi iz sorodnega zapisa “Zgodovino imamo shranjeno v genih”, kjer lahko preberemo naslednje:
“Nesporno smo Slovenci potomci različnih ljudstev skupnega afriškega prednika (200 tisoč let nazaj). Nosimo tako gene prvega človeka z R1a mutacijo nekje med Ukrajino in Indijskim podkontinentom kot skupnega prednika Slovanov in Indo-Arijcev pa kamenodobnih staroselcev Balkana, še starejših kromanjoncev in iz njih kasnejših keltskih plemen. Z zahoda pa germanskih in njihovih potomcev pa tudi anatolskih poljedelcev ter južnobalkanskih bronastodobnih in antičnih priseljencev. Morda obstaja globlja krvna vez tudi med starodavnimi Veneti vzdolž jantarske poti in današnjimi Slovenci. Dejstvo je, da smo si po moški genetski liniji Slovenci ter današnji prebivalci v prispevku omenjenih območij Poljske in Nemčije, porečja Visle, Slovaške, Češke, razmeroma veliko celo Novgoroda (Slovensk, Slovieni) in Vladivostoka (R1a) pomenljivo sorodni.”

Vendar omenjena raznolikost sama po sebi vodi razmišljanje v smeri, da obe teoriji, tako veljavna teorija o preseljevanju Slovanov kot venetska teorija, morda sploh nista edini možnosti; teh je nemara celo več. Morebitne nadaljnje, podrobnejše in sistematične genetske raziskave po posameznih slovenskih pokrajinah bi lahko dale jasnejši odgovor, kdo vse smo Slovenci. Zaradi razvoja genetske znanosti bo nekega dne mogoče nadgraditi razmišljanja o izvoru Slovencev oziroma o velikih razlikah med karakteristikami prebivalcev po posameznih pokrajinah ali pa ovreči dvome o danes veljavni teoriji naselitve tega prostora kot posledici preseljevanja narodov pred tisočletjem in pol.

Arhetipa Plutona in Škorpijona

Kadar v astrologiji naletimo na močan plutonski princip, torej na uničevalnost in samouničevalnost, tj. lastnosti, ki ju pri Slovencih ne moremo spregledati ali zanikati, se srečamo s pojmom karme. Le-ta izhaja iz orientalske filozofije ter pomeni “zakon vzroka in posledice”. Nanaša se na posledice preteklih odločitev, dejanj in izkušenj. Karma naj bi na primer določala okolje, v katero se človek rodi (inkarnira), torej starše, nacionalnost, raso in drugo, pa tudi telesne danosti, psihološke značilnosti (na primer temperament in značaj) in astrološke vplive. Pojem karme uporabljajo različni religiozni sistemi, predvsem azijski, pa tudi nekatere zahodne religije in šole, med katerimi so tudi ezoterične vede. Te karmo pripisujejo tako posameznikom kot tudi drugim entitetam, kamor spadajo tudi narodi in države. Posamezniki naj bi v skladu s karmičnimi zakonitostmi imeli nekakšne karmične naloge, ki jih morajo v svojem življenju opraviti, popraviti ali dokončati, podobni karmični načrti pa naj bi veljali tudi za večje, kolektivne organizme.

Tudi astrologijo na temelju povedanega zanima vprašanje, kakšna je 9samomortorej slovenska nacionalna karma? Kdaj se je v nas nakopičilo toliko uničevalnega momenta? Od kod tako izrazita samomorilnost ali pa nestrpnost, ki jo vsakodnevno kažemo denimo v prometu? Pa želja po tem, “naj še sosedu krava crkne”? Kako je mogoče, da so se v času druge svetovne vojne ustvarila tako skrajno nesprejemljiva in še do danes nerazrešena ter nespravljiva razmerja (na primer bratomorstvo), ki lahko ob najmanjšem vzroku na dan izbruhnejo z enako silnostjo kot tedaj, ko so nastala?

V tej točki je dobro opozoriti še na en vidik plutonske oziroma škorpijonske narave. Pluton oz Škorpijon v astrologiji veljata za principa globoko zatajevanih čustev in napetosti, ki jih je najlažje mogoče ponazoriti s stanjem pred potresom ali pa z magmo, ki vre nekje globoko pod površjem in v (zanjo) najugodnejših pogojih bruhne na dan ter uničuje vse pred seboj (kot že omenjeno, astrologija Plutona povezuje z bogom podzemlja). Torej se lahko vprašamo, kaj vse se nabira v narodovi notranjosti, v njegovem nezavednem, in zakaj, od kod, od kdaj? Kaj imamo Slovenci zapisanega v kolektivnem dolgu, da plačujemo tako hudo ceno? Narodov, katerim bi lahko pripisali težavno karmo, ni malo, omenimo samo Palestince, Jude, Kurde, Armence in še več bi se jih našlo. Nekateri med njimi nimajo lastne države, mnogi pa v svojem izročilu pomnijo hude pregone, pogrome, tudi genocid. Slovenci resda živimo v lastni državi, a se zanjo – zgodovinsko gledano – nikoli nismo posebej trudili, še več, prav dobro smo se kot priden in marljiv narod (te lastnosti smo že povezali z astrološkim arhetipom Device) imeli pod vsemi oblastniki na tem prostoru, od Bavarcev in Frankov vse do sobivanja z “bratskimi narodi Jugoslavije”. Genocida nismo doživeli, kataklizme pa tudi ne – naše uničevanje poteka na svojstven način, skozi omalovaževanje in zaničevanje lastne vrednosti, katere posledica je majhnost, ki Slovencem ne dovoli dvigniti se na raven, za katero se zdi, da bi jo lahko osvojili.
10selitevVprašanje, kaj se je zgodilo z avtohtonimi prebivalci tega območja ob selitvah narodov, ima zaradi pomanjkanja pisnih in drugih virov zgolj retorično naravo, a če je šlo vse v skladu z zapisi o slovenski miroljubnosti iz zgodovinskih učbenikov, pa tudi v skladu s siceršnjo slovansko mehkostjo, se sam od sebe ponuja zanimiv pomislek, od kod potem tako izrazita plutonska karma? Od kod toliko nestrpnosti? Pravzaprav ta ne velja za vse Slovence v enaki meri. Zdi se, da Dolenjcev ne zaznamuje tako močno, medtem ko je s Štajerci in Gorenjci glede tega verjetno drugače. Prisotnost narodnih manjšin v pokrajini je lahko eno od meril strpnosti večinskega prebivalstva, zato se lahko tu vprašamo, v katerih delih naše države je več Romov in kje manj ali komaj kaj in pa – zakaj sta v Sloveniji samo dve judovski pokopališči, in še ti na skrajnih mejah države, v Lendavi in Novi Gorici? Ali ni sosednjih držav ne tako daleč od naše meje kar nekaj mest z izrazito judovsko skupnostjo, medtem ko takega pri nas ni? Možen odgovor na dilemo o karmi Slovencev se morda skriva v znamenitem Prešernovem verzu “kri po Kranji, Koratáni prelita, napolnila bi jezéro”. Najverjetneje se naš veliki pesnik ni ukvarjal z astrologijo, toda kot subtilni ustvarjalec je bil sposoben zaznati zapise, ki se nahajajo v narodovem nezavednem. Seveda pa jasnega odgovora na to dilemo verjetno ne bomo dobili nikoli …

Nekaj kart slovenske državotvornosti
(Naslednji dve poglavji sta bili s pripadajočimi astrološkimi kartami vred že objavljeni na isti spletni strani in si jih lahko ogledate tukaj. – op.a.)

Četudi škorpijonske energije oziroma Plutonovega položaja v horoskopu sodobne Slovenije ni mogoče določiti, pa je vplivu Plutona mogoče slediti skozi astrološke karte prelomnih dogodkov oziroma tvorb, ki so nastajale na naših tleh in za katere so znani datumi nastankov. Tako lahko v astrološki karti, napravljeni po tedaj veljavnem julijanskem koledarju za “listopad 1550″, ko je Primož Trubar prvič zapisal izraz “Slovenci (“Slouenzi”), opazimo močno škorpijonsko energijo (šlo je za povezavo planetov Sonca in Plutona). Opazimo pa tudi Jupitra na sami prvi stopinji znamenja Raka – to povezavo bomo še enkrat srečali kasneje. Simbol Raka se sicer povezuje z domovino, rodom, materinstvom, narodom, tradicijo, simbol Jupitra pa z znanjem, entuziazmom, arhetipom Velikega Očeta in tudi s širjenjem in prinašanjem sreče (Drača Šterman, 2010: 24). V tej karti pa je prominenten tudi planet Neptun, postavljen natančno nasproti Soncu (ta v astrologiji velja za simbol jaza, identifikacije), kar bi lahko pomenilo “nejasni jaz” ali “jaz, ki sem in nisem”. Naj tu spomnimo, da se je izraz “Slovenci” uveljavil šele dobri dve stoletji kasneje.

V neki nepretenciozni šolski raziskavi, objavljeni na spletu lahko zasledimo tudi naslednje retorično vprašanje (kot izhodišče za raziskavo samo): “Slovenci se ne znamo postaviti po robu navidezno močnejšemu, vplivnejšemu in se raje vdamo v usodo podrejenega. Pa misliš, da bi danes imeli svojo državo, če bi bilo to res?” Zgodovina kaže, da je to kljub vsemu mogoče. V nekem (nedokumentiranem) pogovoru, ki ga je avtor tega zapisa pred poldrugim desetletjem imel s tedaj že nekdanjim poslancem prvega parlamenta mlade države, je bilo rečeno, da je leta 1990 v državnem zboru tekla debata o tem, kako je mogoče, da je neki tako majhen narod sploh lahko preživel na strateško tako pomembnem delu Evrope. Izkristalizirali sta se dve mnenji: najprej zaradi moči materinščine (maternega, ne očetovskega jezika; torej močne navezave na rodno grudo, dom, korenine, tradicijo), potem pa tudi zaradi pomanjkanja ambicije tega malega naroda, da bi si ustvaril lastno državo, zaradi česar potem” vsakokratnim gospodarjem ni delal težav niti ni bil v napoto”. Do osamosvojitve je potem le prišlo, vendar po precej drugačni poti, kot to lahko opazimo v večini primerov bojev za neodvisnost različnih narodov sveta.

Seveda ves čas le ni bilo tako miroljubno. Nasprotno, Slovenci smo se kot narod kar nekajkrat dvignili v upor proti zatiralskim in nepravičnim oblastnikom. Toda da je prišlo do tega, se je moralo zgoditi res kaj velikega, kar je razvidno tudi iz zagovora Ilije slo2-punt1515Gregoriča glede početja lokalnega graščaka Ferenca Tahija. Ko preberemo te citate, si lahko mirno priznamo, da smo Slovenci res potrpežljiv in podložen (oboje arhetip Device) narod.
A tudi če je šlo tu za upor z istočasno hrvaškega in slovenskega ozemlja, pa ne moremo mimo še večjega kmečkega upora na naših tleh, tistega leta 1515. Astrološka karta, narejena za dan 31. maja tega leta, ko se je v Konjicah zbral tristočlanski kmečki zbor, spet kaže odnos med Soncem in Plutonom (tokrat opozicija), še bolj natančno pa med Plutonom in Jupitrom (na silo do svobode), a tudi v neprepričanost v ugoden rezultat. In če bi kdo tedaj pogledal v zvezde, bi ta skup odsvetoval. Merkur (komunikacija, beseda) in Saturn (hlad, ovire) sta si stala nasproti – “ne bodo nas poslušali” …

Močan vpliv planeta Plutona je zaznati tudi v karti prvega formalnega poskusa osamosvojitve Slovencev, ki sega v leto 1918, ko je bila 23. oktobra ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Astrološka karta tistega dne kaže na zelo močno in neugodno povezavo med Soncem in Neptunom (ki ga astrologija razlaga kot sanje, iluzije, nejasnost) in istočasno med Saturnom in Uranom (zvezo obeh planetov, ki stojita v opoziciji, astrologi interpretirajo kot nemir, napetost, prehitre odločitve, nedokončane akcije) (Hamaker Zondag, 1990: 257-258, 261). Že iz samega horoskopa se da naslutiti, da taka tvorba ni mogla imeti dolgega trajanja, in res se je že dober mesec kasneje, tj. 1. decembra 1918, spojila v Kraljevino SHS, kasnejšo Kraljevino Jugoslavijo.

Naslednji datum, povezan z našo državotvornostjo, je 27. april 1941, vendar astrološko gledano tudi ta dan ni vseboval dobrih energij. Kljubovalnost, napetost, potencial nesreče, pa tudi čvrstost v ideji ohraniti se (te lastnosti se povezujejo s škorpijonskim samoohranitvenim principom, zaradi katerega so se sprte strani celo usedle za isto mizo), ob vsem tem pa idealistična vizija – vse te kvalitete bi astrologija pripisala karti, napravljeni za ta dan. In zanimivo, Sonce je bilo tudi v tej karti neugodno povezano s Plutonom, ki bi ga astrolog v tem kontekstu razumel kot potrebo po akciji, prevelika pričakovanja, izsiljevanje druge strani (ibid.: 129).

Neugoden vpliv Plutona oziroma Škorpijona je opazen še v eni karti, povezani s slovenstvom. Smrt komandanta Staneta 7. novembra 1944 je bila zavita v tančice dvoma, ali je res šlo za nesrečo ali pa za zaroto, ki naj bi preprečila večjo slovensko samostojnost, za katero naj bi se Stane močno zavzemal. Horoskop tistega jutra kaže izjemno močno plutonsko konotacijo: Sonce in Mars (ki velja za agresivnega, pomeni pa lahko tudi nesrečo) sta bila v Škorpijonu in istočasno v neugodnem kvadratu s Plutonom in Luno, ki sta bila skupaj v dramatičnem Levu. Za simbola Škorpijona in Plutona sta znani tudi označbi zarota in prikritost, pa tudi “višji nameni”.

Ne nazadnje pa je bil Pluton opazen tudi v karti prve slovenske vlade, ki je bila ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini. V karti tega dne je videti Jupitrov in Vodnarjev vpliv (njuno skupno delovanje bi astrologija razložila kot potrebo po neodvisnosti, svobodi, širjenju), prisotni pa so bili še drugi, tudi manj ugodni vplivi. Med njimi je bil tudi v slovenskih političnih astroloških kartah stalno navzoči neugodni Pluton, tokrat spet v kvadratu s Soncem.

Neodvisna Slovenija

slo-zastava-vihraToda koncu se je naša državnost le “zgodila”. Republika Slovenija je bila javno razglašena 25. junija 1991 ob natančno 20.37 na trgu pred parlamentom, pičle tri minute prepozno, da bi v ascendentu države imeli srečnega Strelca in zato tam najdemo počasnega, omejujočega, treznega in rezerviranega Kozoroga. Ascendent v astrologiji sicer velja za ogledalo ali zunanji videz osebnosti ali pa države. Sonce je bilo tedaj na samem začetku Raka (povezava z Jupitrom iz karte Trubarjeve prve uporabe imena Slovenci je več kot le simbolična). Jupiter je astrološki simbol za misel, mnenje, optimizem, Sonce pa za energijo, udejanjenje te misli. Luna, ki v svetovni (mundani) astrologiji predstavlja narod, je v neugodni, skriti, nemočni dvanajsti astrološki hiši. Pluton, ki mu sledimo skozi celotno zgodbo, pa je v tej karti postavljen od vseh obravnavanih najslabše, na sam vrh karte (kulminantni planet), v deseto polje, ki predstavlja oblast. Obenem pa je izjemno nesrečno postavljen v odnosu s kombinacijo Marsa in Venere (strast), ki ležita v osmi astrološki hiši, torej na področju, ki ga astrologija opredeljuje kot tuje in skupne finance, obračanje denarja, investicije. Pluton tej kombinaciji daje pridih pritiska, zarote, prevare – astrološko to lahko pomeni, da je eden od temeljev te države prav napačna uporaba ali celo zloraba denarja. Pluton, ki zaključuje deseto polje, dopušča tolmačenje, da je tudi konec te države povezan s samouničenjem zaradi denarja, kaj pa bi to pomenilo v realnosti, pa je nekoliko teže razumeti.

Poseben poudarek v vsaki astrološki karti je posvečen Soncu, ki daje energijo, moč in pomen. V slovenski karti je Sonce položeno v sedmo hišo (tj. na tisto območje, ki ga astrologija razlaga kot druge, sosede, sovražnike, pa tudi javnost), zato morda ni nenavadno, da nam veliko več pomeni, če o neki zadevi svoje mnenje izrazijo drugi, kot pa da bi ga ustvarili sami. In še, kombinacija Sonca (ki je postavljeno v Raka) in ascendenta (postavljenega v Kozoroga) nam daje značilno počasnost, oba sta namreč najpočasnejša v zodiakalnem krogu. Pri nas mlini res meljejo počasi …

Istovetnostni simboli

Identiteta posameznika ali identiteta je vedno kompleksna zadeva. Astrološki pogled je pri tem samo en od mnogih. Ali kot je v svoji knjigi Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja zapisal Gregg Braden: “Znanost je eden izmed številnih jezikov, ki opisujejo nas, vesolje, naša telesa in kako stvari delujejo.” Če za trenutek odmislimo duhovni aspekt problematike identitete in se posvetimo vsakdanji realnosti, imamo Slovenci tudi s čisto oprijemljivo identiteto hude težave. Vzemimo za primer istovetnostne simbole. Če himna morda ni sporna, pa tega ne moremo govoriti ne za zastavo ne za grb. Prej, preden je bila država razglašena, so strokovnjaki opozarjali, da dodatek k zastavi (konkretno grb na barvnih poljih) pomeni podrejenost zastavi, ki tega dodatka nima (primer slovenske in slovaške zastave, ki imata vsaka glede na rusko zastavo po en dodatek – v zastavoslovnem svetu to rodi vprašanje, ali gre za kako osamosvojeno rusko republiko). Grb je izdelan mimo vseh v svetu veljavnih heraldičnih pravil – Sloveniji se jih formalno res ni treba držati, toda tako radi bi bili del “zahodne” Evrope in civilizacije, ki pa ima ta pravila vtkana v svoj vrednostni sistem in se nam s pravico posmehuje. Nadalje, grbi na naših avtomobilskih oznakah so večinoma lepi in bolj ali manj posrečeni oblikovalski izdelki, večinoma simboli, ki pa z grbi nimajo nobene zveze. Toda mi jih ponujamo prav kot grbe, kar pa nikakor niso; so pač ljudje in okolja po svetu, ki se na to tematiko razumejo in jo brezrezervno sprejemajo …
15kranjski-orelPred leti je bila pri nas kampanja iskanja simbola države. Predlogov je bilo veliko, le enega ni bilo vmes. Tako kot mnogi narodi in države ima tudi Slovenija simbol orla, ki se v heraldiki imenuje “kranjski orel” (?!). Tako kot nemški, češki, poljski, ruski, albanski, furlanski in še veliko več drugih. Vsi so med seboj različni in ve se, komu pripada kateri in kakšen mora biti. Evropska pravila in merila so pač jasna. Seveda mi ne vemo zanj. In kaj naredimo Slovenci potem? Postavimo ga na registrsko tablico Kranja, toda ne pravega! Kranjski bi moral biti “moder na srebrnem polju”, kajti kot takšen je zapisan v heraldični literaturi – in kakšen je tisti na tablicah KR?

Astrološki pogled na rojstno karto Slovenije nam glede tega pokaže kombinacijo Urana in Neptuna v prvi astrološki hiši, ki govori o jazu, o identiteti. Ta dvojec je v astrološki literaturi opisan s pojmoma “sprenevedanje, pretvarjanje” in slikovito kaže na naše iskanje nekakšnega “pravega jaza” in zanemarjanje tistega “jaza, ki obstaja, če bi ga hoteli videti”. So morda s tem povezane tudi praktične težave s sprejemanjem lastne identitete, ki se med drugim izražajo v šibkem istovetenju z nacionalnimi simboli, kot so zastava, grb, himna …?

Namesto pogleda naprej

Pluton je počasen planet in za krog okoli Sonca potrebuje povprečno 248 let. Enostaven račun nam pove, da je svoj drugi obhod od velikega slovenskega punta l. 1515, ko smo se Slovenci prvič množično uprli nepravičnim in zatiralskim oblastnikom, dokončuje prav v našem času. Če ob tem uporabimo klasično astrološko tehniko opazovanja planetarnih ciklusov, potem se je podobna pozicija Plutona na nebu pojavila v začetku leta 2008. Morda kot seme dogajanja, ki bi lahko prineslo do enakih rezultatov oziroma teženj. Leto 2011 se astrološko kaže kot leto, ko se bo krivulja poti navzdol končno obrnila navzgor. Ali to lahko razumemo kot predvid, da bo doseženo dno in da bo prišlo do nekakšne katarze starih vzorcev, do spoznanja, da nas razdvajanje še naprej pelje le v samouničenje ter da lahko le vsi skupaj pomaknemo zgodbo v uspešnejšo smer?

Seveda lahko vse tri omenjene potenciale, torej lastnosti, povezane z astrološkimi simboli Raka, Device in Škorpijona, obrnemo tudi v svojo korist. Če vemo, v kateri točki se skriva problem, je s tem že nakazana tudi rešitev. Rakovo pasivnost je tako mogoče nadgraditi z lastnostjo, ki je temu znamenju najbolj primanjkuje – borbenostjo. Ne čakajmo torej, da se nam življenje dogaja, ampak aktivno posezimo vanj! Devičino drobnjakarstvo lahko nadgradimo s sposobnostjo sinteze na eni ter z zavestjo o lastni vrednosti na drugi strani. Pomanjkljivost lahko obrnemo v svojo vrlino. Ob osamosvojitvi smo na primer močno trpeli zaradi žaljivke beograjskega estradnika Bore Đorđevića, češ da smo nekakšni “dunajski hlevarji” (“bečki konjušari”). Veliko bolje bi bilo, če bi to vzeli kot kompliment, saj to v resnici tudi je. Konjenica je bila v tistih časih nedvomno nekaj vrednega in dvor jo je zaupal v roke ravno Slovencem, ne pa Čehom, Hrvatom, Besarabcem in drugim, ki jih v tej veliki državi, “družini narodov”, ni manjkalo. Prav Slovencem! In zakaj? Očitno je prav v Slovencih prepoznal zanesljivost, redoljubnost in kakovost. Če Devica prinaša služenje, ga v 21. stoletju obrnimo v svojo korist – postanimo servis ter razvijajmo servisne in storitvene dejavnosti. Morda se nam to ne zdi posebna kvaliteta, toda dobre storitve imajo tudi dobro ceno. Ko bomo te lastnosti znali ceniti in jih bomo združili še z organizatorskimi sposobnostmi, se nam bo odprla paleta možnosti.

Pluton nam seveda ne prinaša samo nesreče. Če že ima vlogo uničevalca, je vprašanje le, kdo uničuje in koga. Uniči lahko tudi kaj slabega, denimo našo samouničevalnost, to pa je za nas lahko samo dobro. Takemu procesu lahko rečemo tudi katarza. Če bomo izbrali to pot, imamo za prihodnost na voljo dobro popotnico in ugodne potenciale. Prvi korak pa je seveda trezen vpogled vase in neprizanesljiva analiza situacije, v kateri smo se znašli. Če bo ta naloga opravljena kvalitetno, nas pot lahko vodi samo še navzgor.

 

_________________
Reference in literatura:

Dupor, Mile (1991): Ne vjerujte, provjerite. Digital Point, Rijeka.
Campion, Nicholas (2008): The Dawn of Astrology. Continuum, London.
Campion, Nicholas (2004): The Book of World Horoscopes. The Wessex Astrologer, Bournemouth.
Imširagić, Aleksandar (2000): Knjiga vladarstava u astrologiji. Autorsko izdanje, Zemun.
Kriyananda, Goswami (2007): Modrost in moč astrologije. Gnostica, Ljubljana.
Gerkman, Viktor (1991): Astrologija – veda o značaju in usodi. Aura, Ljubljana.
Drača Šterman, Gordana (2010): Osnove psihološke astrologije. Ekslibris, Grosuplje.
Braden, Gregg (2010): Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja. Cangura, Ljubljana.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2008). DZS, Ljubljana.

Spletni viri:
http://www.time.com/time/covers/0,16641,19880516,00.html http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,967389,00.html

http://en.wikipedia.org/wiki/R._H._Naylor

http://www.promin.si/zgodovina/Od_kod_ime.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/Arhimed)

http://en.wikipedia.org/wiki/First_language

http://www.viva.si/Alternativna-in-naravna-pomo%C4%8D/845/Kaj-skriva-na%C5%A1a-pisava

http://www.slowenia.uni.cc/index.php?subaction=showcomments&id=1276199795&archive=&start_from=&ucat=4&

http://www.delo.si/clanek/75593

http://sl.wikisource.org/wiki/Uvod_%28Krst_pri_Savici%29

korenine.skavt.net/korenine/maribor2/predstavitev_za_gd.doc

http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-M4CDXISH)

http://www.slovenia.info/en/kul-zgod-znamenitosti/Staro-srednjeve%C5%A1ko-mestno-jedro.htm?kul_zgod_znamenitosti=9549&lng=2)

http://cs.wikipedia.org/wiki/Orel_%28heraldika%29

 

* * *